Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem smo se pogovarjali v aprilski oddaji Med štirimi stenami. Oddajo je pripravila Petra Medved, danes pa jo boste danes slišali ponovno.
Kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju?
Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa – Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju – o tem smo se pogovarjali z direktorico zavoda Risa Tatjano Knapp in uporabnico ambasadorko lahkega branja Nevenko Kos v aprilski oddaji Med štirimi stenami. Oddajo je pripravila Petra Medved.
