Duhovna misel

Na kupu gnoja

duhovna-misel
foto: Duhovna misel

Naj ne zveni nenavadno, če bom začel tole jutranjo misel – za povrh še duhovno – na kupu gnoja. Od tam mi je namreč zaželel lep dan Miha – eden izmed fantov, ki je bival v komuni na Razborju pod Lisco. »In kako si?« me je nato vprašal. Takrat sem bil še prepričan, da moram biti narejena dovršenost in se nisem zavedal, kako sem se pri tem sprenevedal. »Kako sem? … Dobro sem!« sem odgovoril, čeprav je bilo tisti dan moje počutje vse prej kot dobro. In Miha mi je odgovoril: »Zakaj lažeš?!!!« Nato je izrekel misel, ki me spremlja kot popotnica v mojem življenju. Dodal je namreč: »Zakaj nisi z nami resničen, da bi bili tudi mi s teboj lažje iskreni.«

Ko sem bil sopotnik fantov in deklet, ki se iz zasvojenosti vračajo nazaj v odgovornost življenja, sem občudujoče opazoval, kako so ozaveščali tudi svojo nebogljeno/nemočno stvarnost – ne z občutkom krivde, pač pa kot priložnost za korak v boljšo smer. »Če nisi iskren do sebe, če si ne priznaš svoje resničnosti in je ne ozavestiš,« mi je govoril Miha, »potem si ujetnik samega sebe – svojih navad in vzorcev in predvsem sprenevedanji/opravičevanj.« In je še dodal: »Svobodo dosegaš, ko ne govoriš drugim, kaj naj storijo, pač pa storiš sam kar zmoreš in zato moraš. Pot do svobode je osebni napor. Samo tistim, ki ga vzamejo v zakup postane življenje dobra in zanimiva priložnost. Krepiti je potrebno ne le moč mišic, pač pa tudi voljo za vztrajnost in odpornost. Tisti, ki zmore sprejeti tudi napore za doseganje ciljev je resnično svoboden.«

Ko so mladi v komuni ob svoji osebni rasti opazovali moje življenje, mi je eden izmed njih rekel: »Veš, tudi tebi bi prišla prav tri leta bivanja v skupnosti.« Čeprav sem takrat težko pogoltnil njihovo iskrenost, vam moram priznati, da so imeli prav. Prišel bi k sebi – k večji pristnosti in svobodi življenja. In ob tem bi ne bil na dobičku le jaz, pač pa tudi vsi, s katerimi sobivam. Bližnji, še posebej najbližji okušajo namreč našo osebno resničnost.

Za popotnico pa še misel, ki mi je bila podarjena od mladih v komuni: Življenje ni velika filozofija: če želimo polno živeti potem izkoristimo ta trenutek in ta dan, ki se nam podarja v tem jutru.