Sotočja

Za (še) boljšo slovenščino

Začetek julija je v znamenju tradicionalnega izpopolnjevanja znanja slovenskega jezika

seminar
Seminar in knjižna ponudba za udeležence
foto: Mateja Železnikar

Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo srečali študenta Univerze v Trstu Tamaro Peteani in Matijo Kralja, ki je tudi tutolog. Kdo je tutolog oziroma kaj počne? Vse, je najkrajši možni odgovor in to na Radiu.

Matija Kralj je namreč dobil ponudbo, da zapolni uro in pol programa na Radiu Trst A. Kot pojasnjuje, se je takrat vprašal, kaj ga najbolj zanima:

“Zanima me v bistvu vse. V slovarju slovenskega knjižnega jezika sem iskal, kaj je vse in ni boljše besede, kot je TUTOLOG, ki je sicer v slovarju ni (še).”

Vsak torek po 14.00 tako na Morskem valu Radia Trst A zgradi peščeni grad, ki se ob 15.30 podre in začnejo se priprave na gradnjo novega. Hvaležen je tudi Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, kjer je dobil veliko zanimivega gradiva in svojim prednikom za slovenske korenine, ki jih, sodeč po povedanem, skrbno neguje.

In kako je danes s slovenščino na Tržaškem?

“Bojim se, da je čut za slovenščino v Trstu v nekaterih primerih pod vprašajem. Angleščina se razširja, krožijo videoposnetki. Čutim, da je naša dolžnost, da mladino vnovič pripeljemo do tega, da se znotraj te virtualnosti, multikulturalizma, evropeizma in sodobnega svetovljanstva zave naših korenin in da iz teh slovenskih korenin v Italiji zaženemo to čudovito drevo slovenstva in občutka pripadnosti.”

Daljši pogovor z Matijo Kraljem, ki si želi, da bi znanje slovenščine po končanem študiju na Humanistični fakulteti v Trstu, širil med mladimi Slovenci v Italiji, lahko slišite v tokratni oddaji.

Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika, predsednika tamkajšnjega kluba slovenskih študentk in študentov, Francisko Bruner, ki študira prevajalstvo, slovenščino, nemščino in italijanščino ter Miriam Galop s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Vsi trije so bili navdušeni nad vsem, kar so se naučili  na tokratnem seminarju.

Slišite lahko nekaj razmišljanj dijakov iz Italije, udeležencev 13. mladinske poletne šole slovenskega jezika.

Živahno poletje v reški Bazovici

V Slovenskem domu na Reki je živahna dejavnost potekala tudi v tem poletnem času. Od 2. do 13. julija 2018 seje na Poletju v Bazovici, pripravljenem za najmlajše že drugo leto zapored, zbralo več kot dvajset otrok. Pobudnik in organizator programa je bilo društvo EU korak, ustanovljeno sicer kot podpora slovenskim društvom za prijave na razpise za evropska sredstva. Sedež ima v prostorih društva Bazovica in z  njim vsestransko sodeluje, dejavnosti pa se prepletajo zlasti z mladinsko skupino, v zadnjih letih usmerjeno v pritegnitev najmlajših (5-12 let).

Med skupnimi projekti je tudi Poletje v Bazovici, program enotedenskega aktivnega preživljanja prostega časa v učilnici, dvorani in vrtu Slovenskega doma na Reki. Vodila ga je učiteljica slovenščine na reški OŠ Kozala Sandra Grudenić, s pomočjo (dveh) prostovoljcev iz Slovenije, končal pa se je z zaključnim nastopom sodelujočih ob koncu minulih dveh tednov. Mladi udeleženci in njihovi starši so bili, kot so zaupali Marjani Mirković, navdušeni.

Nastop mladih rojakov ob koncu 2. Poletja v Bazovici

foto: Marjana Mirković

18 let Radia Monošter

Direktor in glavni urednik Francek Mukič ugotavlja, da se je od začetkov veliko spremenilo. Finančne težave, ki so jih pestile, so bolj ali manj rešene, tudi tehnično so zelo napredovali, pravi sogovornik Silve Eöry, ponosen na zveste poslušalke in poslušalce, ki se niti na telefonski klic ne javijo, dokler ni konec njihove oddaje.

Vse večji problem pa predstavlja pomanjkanje ljudi, ki razumejo in govorijo porabsko narečje ali knjižno slovenščino.

“Mladi v glavnem ne govorijo več slovensko, starejši odhajajo. Malo nas je. Po uradnih podatkih nekj več kot 3 tisoč, mi ocenjujemo, da nas je okoli 5 tisoč, toda te številke ne povedo veliko. Tudi sami čutimo, kakšen odnos imajo do našega programa porabski Slovenci, ko jih želimo intervjuvati. Z zavednimi Slovenci nimamo težav, tisti, ki niso zavedni, pa ne želijo sodelovati in to kljub temu, da znajo slovensko.”

 

Direktor in glavni urednik Radia Monošter Francek Mukič

foto: Silva Eöry