Intelekta

Pasti poletnih strasti

Število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča. Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano?

spo111
foto: Adamkontor/ Pixabay, cc

Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji – ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je spolno vedenje ljudi vedno bolj tvegano?

Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov.

Nove bolezni, nove skrbi

»Poletje je čas, ko se naše spolno vedenje razživi,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe. Britanska študija je tako razkrila, da imajo neporočeni Britanci na dopustu v Španiji kar 12-krat pogosteje spolne odnose kot doma. Vendar jih pri tem kar tri četrtine ne uporabi ustrezne zaščite.

Klamidija, gonoreja, sifilis, genitalni herpes, okužba s humanim papiloma virusom in virusom HIV – to so le nekatere najbolj razširjene in znane spolne bolezni. Njihovo število strmo narašča, to pa Mojce Matičič ne preseneča, saj je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2001 razglasila pandemijo spolno prenosljivih okužb. »Stanje se ne umirja – nasprotno – tudi v novem desetletju opažamo naraščanje spolnih bolezni, ki se hkrati še spreminjajo. Zdaj se celo pojavljajo nove, kakršnih v Evropi doslej nismo poznali. Najbolj pa nas skrbi, da antibiotiki niso več učinkoviti proti vsem spolno prenosljivim okužbam, saj proti nekaterim večkratno odpornim bakterijam nimamo več idealnega antibiotika, s katerim bi jih lahko pozdravili.« Nove spolne bolezni Slovenije še zdaleč niso zaobšle. Super odporno bakterijo, ki povzroča gonorejo, smo na začetku desetletja med prvimi v Evropi odkrili prav pri nas.

»Na zaščito je treba vedno misliti že vnaprej. Pomembno je tudi, da si sami postavimo meje, do kod želimo iti in kaj želimo doživeti. Če smo pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc, si po navadi dovolimo več. Zaščita mora biti sporazumna. Nikogar ne bi smelo biti strah; pa naj uporabi kondom ali katero drugo zaščito, kot je na primer tudi PrEP – tableta, ki nas zavaruje pred virusom HIV,« meni Jernej Škof iz nevladne organizacije ŠKUC – Magnus.

»Običajno kar sama vprašam in spodbudim pogovor o spolnosti. Če me na primer obišče študentka, ki se odpravlja na daljšo izmenjavo v tujino in bi rada recept za kontracepcijske tabletke, ji svetujem, naj s sabo vzame tudi kondome, saj se v tem obdobju lahko marsikaj pripeti.« pravi Gabrijela Simetinger iz Splošne bolnišnice Novo mesto.

O spolnosti v šoli

Slovenska mladina je o spolnosti in spolnem zdravju slabo obveščena, zato si pristojni že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega programa. Mladi o spolnih boleznih ne vedo prav veliko, še najbolj poznajo virus HIV. »Želijo si več informacij o spolnih boleznih, zaščiti in spolnosti,« pravi koordinator projektov pri Združenju DrogArt Simon Kovačič. »Zdaj mladi pridobijo znanje o tem predvsem iz medijev in od prijateljev. Veliko študij kaže, da je zanje pomemben vir informacij pornografija, kjer pa spolnost ni prikazana v realni luči. Zato imajo lahko napačne predstave in se mi zdi pomembno, da bi se spolno vzgojo uvedlo v šole. Mladina ima nekaj znanja o aidsu, ki jo tudi najbolj skrbi. Za veliko drugih spolnih okužb pa sploh še ni slišala.«

Simon Kovačič poudarja, da spolno prenosljive okužbe ogrozijo in poslabšajo spolno in tudi siceršnje človekovo zdravje, tega pa bi se morali zavedati tako mladi kot starejši. O spolnosti bi se morali s partnerji več pogovarjati, poskrbeti bi morali za ustrezno zaščito in testiranje. »Kot terenski delavec se pogosto srečujem z mladimi. Na podlagi pogovorov z njimi ugotavljam, da za zaščito bolj ali manj uporabljajo le kondome. Problematično se mi zdi, da jih veliko kot zaščito navede kontracepcijske tabletke, ki pa ne varujejo pred spolno prenosljivimi okužbami.«

Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC – Magnus) – skupaj smo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja.