Pohodniška pot, ki nas vodi skozi bogato zgodovino Podgrada pri Ljubljani.
Podgrad pri Ljubljani leži ob sotočju Ljubljanice in Save, ob vznožju Janškega hribovja. Vas je razpeta med tako imenovano južno železnico Dunaj–Trst in lokalno cesto Ljubljana–Litija. To je bila že od nekdaj majhna vas, zdaj živi v njej nekaj več kot 200 prebivalcev. Ime Podgrad pa nakazuje povezavo z dvema gradovoma. Obstajajo namreč ostanki dveh gradov. Pot do njiju je enostavna in dobro označena. Prvi je stal na stranskem roglju Kašeljskega hriba in od njega so ostale le še ruševine, ki so zaščitene kot kulturna dediščina. Drugi grad na najbolj severnem delu tega hriba je bil dvakrat prezidan in se zdaj imenuje Kanskyjeva vila, po nekdanjem lastniku kemične tovarne. Na vili je viden zid prvotnega gradu; na oskrbnikovi hiši pa je vzidan del rimskega nagrobnika, verjetno prinesen z območja rimske utrdbe pod Zalogom. Ljudje so se v tistih krajih nekoč ukvarjali s kmetijstvom, še pred prihodom železnica pa z vleko ladij. Zelo pomembna dejavnost je bilo tudi kopanje in izdelava mlinskih kamnov.
Podgrad pri Ljubljani in znamenito Ostrovrharjevo pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži.
Podgrad pri Ljubljani
Ime Podgrad pri Ljubljani nakazuje, da je tu igral pomembno vlogo srednjeveški grad Osterberg, oziroma Ostri vrh, sedež vitezov Ostrovrharjev, ki ga je opisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Tam je dodal še eno podrobnost, da leži vas ob sotočju pravzaprav štirih rek: dveh velikih – Ljubljanice in Save – in dveh manjših Kamniške Bistrice in potoka Besnice, nam je med drugim povedal dr. Viktor Grilc, predsednik Kulturno-turističnega društva Podgrad pri Ljubljani.
Pohodne poti
V Podgradu pri Ljubljani se stekajo ali križajo zanimive pohodne poti, tu sta– poleg Ostrovrharjeve – Borovničeva pot in Sadna cesta.
Ostrovrhar
Vitezi in gospoda z gradu Osterberg nad vasjo so se v ljudskem jeziku imenovali Ostrovrharji. Ime Ostrovrharji izvira iz markantno strme in šilaste vzpetine, kjer so si postavili prvo prebivališče (sedanje razvaline Starega gradu).
Ostrovrharji so koncem srednjega veka sodelovali v bojih proti Turkom. Zadnji od njih, po imenu Jurij Gallenberg, je bil ubit v boju proti njim pri trdnjavi Bihač leta 1562. Ker ni imel potomcev, je rod izumrl, grad pa opustel. Zaradi tega so Ostrovrharji postali ljudski junaki in nastopajo v številnih zgodbah in pesmih. Najbolj znan je Prešernov Ostrovrhar, nesojeni ženin turjaške Rozamunde. O junaku Ostrovrharju pa so pisali tudi Janez Trdina v Pripovedki od Glasan Boga s podnaslovom Poskus narodne epopeje slovencev in Fran Detela v ljudski baladi Pegam in Lambergar. Lik Ostrovrharja pa je v svoji drami 'Ostrovrharjeva hči' upodobil tudi domačin Anton Corel. Poleg te drame pa je lik upodobil tudi v dveh krajših zgodbah, ki sta izšle v njegovi knjigi Pesmi in zgodbe.
Poleg Ostrovrharjeve pohodne poti in Viteške skupine Ostrovrhar se po njem imenuje tudi podgrajsko priznanje, Ostrovrhar leta, ki ga od leta 2007 Vaški odbor Podgrad podeljuje zaslužnim vaščanom oz. prijateljem vasi za njihov trud in prispevek k razvoju kraja ( vir spletna stran: pograd-lj.si.)
Vsa nova odkritja, povezna s srednjeveškim junakom, so sprožila v zadnjih 15. letih vrsto dogodkov, sredi vasi so mu postavili tudi bronasti kip.
Ostrovrharjeva pot
Pred leti so v okviru projektov ohranjanja podeželja na ravni Mestne občine Ljubljana začeli popisovati naravno in kulturno dediščino in ker je te v Podgradu kar nekaj, so zadeve stekle. Pripravili so Ostrovrharjevo pot, ki povezuje vse zanimivosti naravne in kulturne dediščine kraja iz različnih zgodovinskih obdobij.
Ostrovrharjeva pot je ustrezno urejena in označena, saj je priljubljena izletniška točka tako za domačine kot ljudi iz okoliških krajev. Poleg tega so določene zgodovinske in naravne znamenitosti ob poti opremljene z informativnimi tablami, na določenih mestih pa so tdu lesene klopi in mize za počitek.
Pohod po poti je možen skozi vse leto, seveda z letnemu času primerno obutvijo. Pot ima vse leto svoje čare: spomladi zaradi prebujajoče se narave, cvetja in kukavic, poleti zaradi borovnic, jeseni zaradi gob in kostanja, V snegu pot odsvetujemo, predvsem del skozi kamnolom. Poleti je večina poti skrita v senci mogočnih dreves.
Celotna pot traja okoli 2,5 ure zmerne hoje. Pot lahko podaljšate tudi z obiskom Debnega vrha, ki je priljubljena izletniška točka v okolici ( vir: spletna stran: pograd-lj.si).
Znamenitosti ob poti:
- Osterberška oljarica in tovarna ARBO, ena prvih kemičnih tovarn na Kranjskem,
- Grad oziroma Kanskyjeva vila, večkrat predelana renesančan vila z bogato zgodovino,
- Stari grad, ostanki srednjeveškega gradu so najstarejša znamenitost kraja,
- Kamnolom mlinskih kamnov, izjemen tehnični spomenik rokodelstvu v Podgradi pri Ljubljani,
- Knapovska draga, prostor, kjer so kamnoseki dokončali mlinske kamne,
- Murjevka, najvišja točka ob poti.
Podgrajska gradova
V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske se kot letnica pozidave prvega gradu oz. utrdbe nad Podgradom pojavlja letnica 1015. Čeprav govori o lokaciji na »sotočju Save in Ljubljanice« gre lahko le za Stari grad, ki je tedaj imel vlogo utrdbe na vzhodnem koncu Ljubljanske kotline, ker je bil sedež gospostva v Ljubljani. Vendar Valvasorjeva interpretacija grajske zgodovine Podgrada ni ravno zanesljiva ( vir: spletna stran: pograd-lj.si).
Stari grad
Domačini danes govorimo o Starem gradu kot o nekdanji utrdbi, ki se nahaja na stranskem vrhu Kašeljskega hriba, na lokaciji, ki ima s treh strani izjemno strm dostop, zato se tej lokaciji reče tudi Ostri vrh oz. Osterberg (kar lahko prevajamo kot Grad na vzhodnem hribu)( vir: spletna stran: pograd-lj.si).
Grad
Na severovzhodnem koncu kašeljskega hriba se tik nad vasjo Podgrad nahaja večja hiša, pravzaprav vila oziroma po domače Grad.
Tako ga domačini imenujejo še od tedaj, ko je tam res stal srednjeveški grad. Za ta grad se v zgodovinskih zapisih pojavlja kar nekaj zapisov, vendar še vedno ne vemo letnice nastanka prvega objekta na tem mestu. Verjetno je nastal sredi 14. stoletja, ko so prvotni gradiščani zapustili neudobni Stari grad in si na novi lokaciji postavili primernejše bivališče, ki pa je še vedno bila zadosti utrjena( vir: spletna stran: pograd-lj.si).
Kamnolom mlinskih kamnov
Pri Lazarju
Ena od točk Ostrovrharjeve poti je turistična kmetija pri Lazarju, gospodar kmetije Milan Bizjan je zelo vpet v vse dogodke, ki so povezani s Podgradom, z njegovo kulturno in naravno dediščino. Vedno ima veliko novih idej, kako določeno zanimivost še bolje predstaviti, kaj postoriti tu in tam, da bodo ti kraji še bolj znani in zanimivi za obiskovalce.
Dve tretjini Mestne občine Ljubljana sestavlja podeželje, zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja potekal programi celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Znotraj tega pa je potekalo kar nekaj zelo zanimivih in odmevnih projektov, nam je povedala Maruška Markovčič z Mestne občine Ljubljana. Med te projekte sodi tudi Ostrovrharjeva pot.
Sogovorniki
