Nočni obisk

Bi poskusili fižolovo torto, potico ali kruh?

Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu in napisala kuharsko knjigo z 69 recepti

prenos (1)
foto: Marjan Artnak

Začelo se je s Fižolovim dnevom, ki ga je vaško etnološko turistično društvo Hrovača prvič organiziralo leta 2002. Dogovorili so se, da vsaka hiša v vasi prispeva jed iz fižola. Andreja Škrabec, ki se je na ta konec Slovenije priselila po poroki pred 24 leti in se šele takrat, kot sama priznava, sploh lotila učenja kuhanja, se je lotila priprave sladice iz fižola. Pobrskala je po kuharicah. Svoje je prispevala domišljija, recept se je dopolnjeval in izpopolnjeval in nastal je recept za fižolovo torto, ki je eden od 69 objavljenih receptov. Za fižolovo torto ni potrebna moka, zato je primerna za ljudi, občutljive na gluten.

»Za torto uporabljam beli fižol, ki ga skuhanega zmeljemo v gost pire in ga vmešamo v biskvit.«

Za tortno osnovo potrebujemo jajca, rjav sladkor, beli fižol, mlete orehe in pecilni prašek. Ko je biskvit pečen, ga prerežemo in namažemo s  slivovim ali kakšnim drugim džemom in oblijemo s čokoladno glazuro. Podrobneje je recept opisan v Kuharici.

Andreja Škrabec se je poglobila v pojav fižola v ribniškem koncu. Obstaja namreč fižol ribničan, ponekod imenovan tudi hrovat, ki je v ta kraje verjetno priromal pred 150 leti. V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani danes hranijo devet genskih virov ribničana. Značilnost ribničana je, da dozori malce pozneje, v septembru.

»Sem bila pa presenečena, ko sem zasledila podatek, da so ribničana pred prvo svetovno vojno pridelali toliko, da so ga celo izvažali v Italijo, od tam pa ga je pot vodila vse do Severne Afrike. Danes v Sloveniji ne pridelamo dovolj fižola. Moramo ga uvažati, pretežno iz Kitajske. Žal. Upam, da bo Kuharica spodbudila ljudi, da bodo sadili več fižola, saj imamo pri nas dobre pogoje za rast te povrtnine, ki je zelo zdrava. Nanjo ni znanih alergij. Omogoča zelo veliko možnosti za dober obrok. Zdi se mi, da je fižol kar malce pozabljen in podcenjen in tudi zato sem napisala Kuharico.«

V knjigi najdemo recepte za znane, tradicionalne slovenske jedi, katerih sestavina je fižol, pa tudi sodobne in nove recepte. Andreja Škrabec je ponosna na svoj recept za fižolovo potico. V kuharici najdemo tudi recepte za fižolov kruh, fižolove štruklje s pehtranom in fižolove mafine. Ob receptih najdemo tudi pregovore v ribniškem narečju.

»Ribničani so najbolj poznani po suhi robi, prepoznani pa bi morali biti tudi po svojem humorju. Že njihov jezik je poseben in sočen. Pregovori, ki sem jih uvrstila v knjigo, obogatijo recepte.«

Eden od pregovorov pravi: »Jej malu, pa tistu dobru! Naj bo na jedilniku torej – fižol.«