Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
Svoje štoparske podvige so z nami delili Gea Gračner, Miran Ipavec in Urban Mislej
Štopanje ni le način, kako privarčevati pri stroških prevoza, ampak izkušnja, zaradi katere spoznaš mnoge nove ljudi, ki s teboj delijo svoje znanje, razmišljanje, svoj čas. Včasih se skupna vožnja podaljšanja v večdnevno druženje, razlaga Gea Gračner, ki je na ta način potovala po Maroku:
“S prijateljem sem bila v Španiji, želela sva v Sevillo in bila že kar malo obupana, saj nekaj ur ni nihče ustavil. Ljudi na bencinski črpalki sem zato spraševala, ali gredo morda v to smer, a me ni nihče želel peljati, nekateri so kar obračali obraze in sploh niso želeli odgovarjati. Tam sta se ustavili tudi dve Nemki s kombijem, ki sta ga priredili za potovanje. Oni sta naju vzeli zraven in pozneje povedali, da ne gresta samo do Seville, ampak do Maroka. Na koncu smo skupaj preživeli tri čudovite dni v Maroku, kampirali smo, imeli piknike. Bilo je zelo lepo.”
Da se lahko 10-kilometrski prevoz podaljša v večdnevno druženje, pravi tudi Urban Mislej:
“V Armeniji naju je s prijateljem voznik peljal 10 kilometrov ven iz glavnega mesta. Nato je vztrajal, da ostaneva na čaju. Na koncu se je ta čaj podaljšal v štiri dni, ki sva jih preživela tudi na rojstnem dnevu njegove hčerke. Praznovanje je bilo nekaj čisto drugega kot pri nas – šlo je za celo veselico, povabljenih je bilo okoli 200 ljudi.”
Urban najraje štopa po Kavkazu, kjer pravi, da je čakalna doba minimalna. Ustavi vsak drugi avto.
Hitrost ustavljanja je ključna pri tistih štoparjih, ki postavljajo raznorazne rekorde. Med njimi je tudi Miran Ipavec, ki je najbolj ponosen na to, da mu je uspelo v enem dnevu preštopati 10 držav in v 10 dneh 31 držav. Najraje štopa na Nizozemskem, kjer imajo za štoparje posebne prometne znake. Prvič se je na štop podal septembra 1984 in se domov vrnil šele čez nekaj mesecev:
“Šel sem na koncert skupine Queen v Milano. Doma sem povedal, da bom odsoten nekaj mesecev. Iz Milana sem potem šel v Francijo. Ker nisem znal jezika, so bili moji profesorji francoščine šoferji. Štopal sem tudi v hudi zimi, ko ob desetih zvečer pri minus 25 še nisem vedel, kje bom spal. To početje me je takrat zasvojijo in pozneje sem si vedno rekel, če sem preživel štopanje v takem mrazu, lahko preživimi karkoli.
Do zdaj je štopal že vse mogoče – od osebnih vozil, kombijev, tovornjakov do traktorjev, koles, samovozečih vozil, konjske vprege. Do štoparske upokojitve, ki jo napoveduje čez par mesecev, bi rad postavil še naslednje rekorde: preštopal 40 držav v 15 dneh, v 3 dneh prišel na Nizozemsko in nazaj, v podobnem času preštopal tudi 17 držav ter 7 evropskih prestolnic na črko B.
