15. julij

Orožnova koča na Črni prsti leta 1903
foto: wikimedia.org

 Tiskar in založnik  JANEZ  JURIJ  HEPTNER  se je rodil okoli leta 1724. Nekaj let je v Ljubljani vodil tiskarno; večina njegovih latinskih, nemških in slovenskih del je bila verske vsebine, tiskal pa je tudi latinska gimnazijska izvestja in uradne tiskovine. Po Heptnerjevi smrti je njegova vdova Marija Terezija vodila podjetje do leta 1765, ko se je poročila z Janezom Friderikom Egerjem, začetnikom tiskarske rodbine, ki je nato v Ljubljani delovala več kot sto let.

——

Gledališki igralec, režiser in publicist ANTON DANILO, s pravim imenom Anton Cerar, velja za enega najbolj vsestranskih ustvarjalcev slovenskega gledališča. Rodil se je na današnji dan lpred 160-imi leti v Ljubljani. Od preloma stoletij do prve svetovne vojne je organiziral skoraj vse igralske turneje v poletnih mesecih. Te so bile pomembna priložnost za iskanje amaterjev na podeželju ter narodnobuditeljska in narodnoobrambna spodbuda za Slovence v nemškutarskih krajih tedanje Avstrije.

Že pred prvo svetovno vojno se je lotil režije, v letih 1914 in 1915 pa je bil upravni in umetniški vodja ter režiser in igralec Malega gledališča, kulturne ustanove, ki so jo odprli namesto tedaj zaprtega osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani. Oblikoval je več kot 700 vlog in režiral več kot 50 del. Anton Cerar Danilo je že pred prvo svetovno vojno posnel nekaj gramofonskih plošč.Za svoje umetniško delo je dobil več državnih odlikovanj in postal častni meščan Ljubljane.

—–

Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta triglavska koča na Prodih pod Triglavom. 1871. leta sta jo zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez  pet  let  neuporabna.  Slovensko planinsko društvo,  ustanovljeno februarja 1893. leta, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico.

Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva,  je bilo na današnji dan leta 1894.  Ko so se gostje in udeleženci slovesnosti z vozovi pripeljali v Bohinjsko Belo – tedaj še ni bilo bohinjske železnice – so jih sprejeli s streljanjem z možnarji in “nežne roke”, kakor je zapisal kronist, “so jih obsipale s cvetjem”.

——

Pisatelj  in  dramatik  ALBERT  PAPLER   je leta 1941 diplomiral iz slavistike na filozofski fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa še na glasbeni akademiji. Po koncu druge svetovne vojne je bil več kot dve desetletji srednješolski profesor v Ljubljani, nato pa novinar pri časopisno-založniškem podjetju Delo. V revijalnem tisku (Pavlihi, Tedenski tribuni, Tovarišu in Nedeljskem dnevniku) je zlasti v stalnih rubrikah objavljal satirično in humoristično prozo, leta 1979 pa je izdal humoristični avtobiografski roman “Od cilindra do samoupravljanja”.

Pisal je tudi lutkovne in radijske igre ter v 60-ih letih prejšnjega stoletja sodeloval v priljubljenih Veselih večerih Radia Ljubljana. Albert Papler je tudi avtor prve slovenske televizijske nadaljevanke “Večerna šola”, ki je bila na sporedu ljubljanske televizije v sezoni 1965/66. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Kranju.