Knjige, ki so jih posvetne oblasti in cerkvena cenzura poskušale prepovedati, vendar so se vseeno širile med ljudmi
Knjige so od nekdaj sodile med prepovedane sadeže, najbolj sladke med njimi so bile tiste, ki so se med ljudmi širile v tiskani obliki in se jih je lotila bolj ali manj stroga cenzura. Seveda ni šlo za celotno knjižno produkcijo nekega časa, vsakokratna cenzurna politika je črne sezname namreč polnila s knjigami, za katere je presodila, da njihova vsebina ogroža družbeni red, oblastne strukture, vero in moralo. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so tako že pred časom odprli razstavo z naslovom In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku. Avtorja razstavljenih del, katerih nastanek ali nasprotovanje zapovedani morali in cerkvenim dogmam sega od 16. do 18. stoletja, sta dr. Sonja Svoljšak iz Nuka in dr. Luka Vidmar iz ZRC SAZU. O nevarnih, bogokletnih, neprimernih in neokusnih, spotakljivih knjigah, ki so podžigale bralno vnemo in širjenje najrazličnejših informacij, ter njihovih piscih, med katerimi je na naših tleh najbolj znamenit Primož Trubar s protestantskimi besedili, med cenzorji pa sta se znašla tudi Matija Čop in Jernej Kopitar. Dr. Luka Vidmar bo gost oddaje Kulturni fokus, v kateri bo tudi nekaj posnetkov ene izmed preteklih oddaj Ars Humana, v kateri je sodelovala tudi dr. Sonja Svoljšak. S soavtorjem razstave se bo pogovarjala Magda Tušar.
