Danes je dan D za hrvaški nogomet - polfinalna tekma na svetovnem prvenstvu. Na pragu največjega športnega uspeha v zgodovini države se trgovine zapirajo bolj zgodaj kot ponavadi, hrvaške ulice in trgi so polni, več kot 10 tisoč Hrvatov je s čarterskimi leti odpotovalo v Rusijo. O neverjetni evforiji, ki je zajela našo južno sosedo, se je z znanim hrvaškim sociologom Draženom Lalićem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Več tisoč Hrvatov je s čarterskimi poleti odpotovalo v Rusijo

Zdaj ali nikoli!” je naslov enega izmed današnjih dnevnih časopisov na Hrvaškem, ki nazorno opisuje razpoloženje v državi pred nocojšnjo polfinalno tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji. S hrvaškimi reprezentanti bodo od prve do zadnje minute dihali vsi državljani, tudi tisti, ki sicer nogometa ne spremljajo. Zajel jih je val nacionalnega ponosa. Evforijo pojasnjuje profesor sociologije na zagrebški fakulteti za politične vede Dražen Lalić.

„Vse se je uredilo. Nogomet ni le najbolj popularen šport na Hrvaškem, temveč je tudi velika predstava identitete, pa tudi nekakšen kazalec stanja v politiki, gospodarstvu in družbi v celoti.“

Prav ta družbeni kontekst moramo, po Lalićevem mnenju, vzeti v obzir, ko govorimo o navdušenju, ki je te dni preplavilo Hrvaško. Vatreni – ognjeni, kot na Hrvaškem imenujejo svoje reprezentante, so v teh dneh postali najpomembnejši simbol Hrvaške in njene etnične identitete.

“Njihov uspeh ni le presenečenje, temveč pravo čudo, glede na krizo, v kateri sta hrvaška družba in gospodarstvo. Tukaj vladajo velika depresija, brezup, brezperspektivnost. Tudi stanje v domačem nogometu je slabo, obremenjeno s korupcijo in organiziranim kriminalom. Pri takšni kolektivni frustraciji se kaže čustveno nadomestilo, ki je toliko močnejše, kolikor so večje frustracije.”

Zakaj so Hrvati te dni ponoreli do te mere, da so vzeli posojila za pot v Rusijo, na spletu pa se je celo pojavil posnetek navijača, ki je v žaru veselja skozi okno vrgel naslanjač? Lalić odgovor poišče v kulturni identiteti oz. mentaliteti samega hrvaškega naroda.

“Hrvati smo kulturno mešan narod, imamo precej mediteranskega v sebi, južnjaškega duha. K temu moramo dodati še našo tradicionalno kulturo, ki je ozko povezana z nacijo, plemenom, skupnostjo, predvsem v dinarskih delih Hrvaške. To se kaže po vsej državi, kajti tudi v Zagrebu živi veliko ljudi, ki prihajajo z juga, tako kot jaz. Pa tudi polovica reprezentance je iz Dalmacije. Njihov način proslavljanja zmag vpliva tudi na navijače.”

Prvi