Dojenje, mlečna formula in interes velekapitala

Zakaj so ZDA na zadnjem zasedanju vrha Svetovne zdravstvene organizacije ostro nastopile zoper dojenje?

foto: windy (Flickr)

V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se torej skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov?

Pri iskanju odgovora na to vprašanje velja najprej primerjati humano mleko in mlečno formulo. Po besedah kliničnega nutricionista dr. Evgena Benedika z ljubljanske Pediatrične klinike je materino mleko daleč najboljša hrana za otroka:

Materino mleko se vedno prilagaja potrebam otroka. Nastaja iz zalog, ki jih je mati pred tem kopičila devet mesecev nosečnosti, pa tudi iz njene trenutne prehrane črpa vse potrebne hranilne snovi, tako da je mleko unikatno prilagojeno za konkretnega otroka, ki se doji. Zato lahko rečemo, da je materino mleko vselej najboljša hrana.

Nasprotno je, še pripoveduje dr. Benedik, mlečna formula primerna prehranska alternativa, kadar mati iz takega ali drugačnega medicinskega razloga ne more dojiti. Formula je sicer zdrava in varna, vendar pa še zdaleč ni tako bogata, kakovostna kot humano mleko:

Industrija si sicer prizadeva proizvajati mlečno formulo, ki bi bila enaka kot materino mleko, vendar po mojem mnenju tega nikoli ne bodo dosegli, saj vsaka mama dela unikatno mleko za svojega otroka. Se pa temu idealu v zadnjem času proizvajalci mlečne formule vsaj malo približujejo z uvajanjem novih tehnoloških pristopov, ki pomagajo povečevati biološko razpoložljivost tako mikro- kakor makrohranil v umetnem mleku.

Če torej ni nobene posebne potrebe, zakaj naj bi množično uporabljali mlečno formulo namesto pravega materinega mleka, se seveda ravnanje ameriških diplomatov na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije zdi še toliko težje razumljivo. Odgovor se prej ali slej skriva v finančnem interesu proizvajalcev mlečne formule. Gre namreč za na letni ravni 70 milijard dolarjev težko industrijo, ki pa se že nekaj let spopada s padajočim dobičkom, saj se skladno s priporočili medicinske stroke vse več mater – predvsem na razvitem Zahodu – odloča za dojenje. In skoraj odveč se zdi dodati, da so ti proizvajalci v preteklih letih z obilnimi denarnimi donacijami podpirali predvolilno kampanjo Donalda Trumpa, ki zdaj, po vsem sodeč, vrača uslugo. A, kot opozarja nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, to še zdaleč ni prvi primer, ko hoče kapital vplivati na medicinsko doktrino:

Farmacevtska industrija “odkriva” naša počutja, ki naj bi mogoče bila bolezenska; “odkriva”, kako naj bi se že otroci ne rodili povsem zdravi. Skratka proizvajalcem zdravil gre za množico potrošnikov. To pa smo mi vsi. In kako čudovito je zanje “odkriti”, da milijarde ljudi pravzaprav sploh niso zdrave!

No, ameriški pritisk glede mlečne formule navsezadnje ni uspel, saj se je za sprejem resolucije v podporo dojenju naposled zavzela Rusija. So pa Američani – tokrat v vlogi zastopnikov interesa proizvajalcev nealkoholnih pijač – izposlovali, da resolucija, s katero bi Svetovna zdravstvena organizacija v imenu boja proti čezmerni telesni teži med mladimi pozvala k obdavčitvi sladkih gaziranih pijač, ni bila sprejeta. Kapital ena, zdravje ljudi ena, bi torej lahko rekli po nogometno. Tekma pa seveda še zdaleč ni končana.