V asteroidnem pasu, širokem nekaj več kot 200 milijonov kilometrov, je od 700.000 do 1,7 milijona asteroidov
Združeni narodi so 30. junij razglasili za mednarodni dan asteroidov, s čimer bi radi javnost opozorili na nevarnost njihovega padca na Zemljo. Na ta dan je namreč v Zemljino atmosfero vstopil največji meteorit v modernih časih. Šlo je za komet ali manjši asteroid premera 30 ali 40 metrov, ki je leta 1908 eksplodiral nad Tungusko v Sibiriji ter popolnoma razdejal 200 kvadratnih kilometrov veliko, na srečo nenaseljeno območje.
Spomniti gre tudi na 15. februar, leto 2013. Nad ruskim mestom Čeljabinsk je v spodnjih slojih ozračja razneslo meteor. Imel naj bi maso 10.000 ton in je vstopil v ozračje s hitrostjo najmanj 54.000 km/h, kar je približno 44-kratna hitrost zvoka. Pri eksploziji je nastal udarni val z močjo približno 500 kiloton, kar je približno 30-krat več od eksplozije atomske bombe, ki je leta 1945 uničila Hirošimo. Po poročilih je bilo poškodovanih približno 1.200 ljudi, predvsem z okenskim steklom, ki ga je razbil udarni val. Poškodovanih je bilo približno 3.000 zgradb v šestih mestih po vsej Uralski regiji.
Kaj nam ti dogodki pripovedujejo? In zakaj je vseeno zelo majhna verjetnost, da bi neki veliki asteroid v bližnji prihodnosti padel na Zemljo in povzročil razdejanje apokaliptičnih razsežnosti?
Če bi vas vprašali, ali veste, kakšna je razlika med asteroidom, meteorjem, meteoritom, kometom, bi znali odgovoriti? Ali pa zakaj asteroidi, če so sestavljeni iz trdne snovi in so vtirjeni v krožnico okrog Sonca, niso planeti? Izvedeli bomo tudi, kako asteroide poimenujejo in pa, kaj bi se zgodilo, če bi nam res grozilo trčenje z asteroidom. Pojasnjujemo, zakaj so asteroidi tam, kjer so, kako so nastali, iz česa so sestavljeni in zakaj so asteroidi za razumevanje vesolja in nas samih tako pomembni.
Pri pojasnilih in odgovorih nam je na pomoč priskočil astronom Matic Smrekar iz Zavoda Z lahkoto. Vabljeni k poslušanju!
