Za razvojni preboj kmetijstva v Sloveniji v prihodnjem programskem obdobju mora strateški načrt z akcijskimi ukrepi temeljiti bolj na znanju in manj na politiki
Predlog Evropske komisije o skupni kmetijski politiki po letu 2020 prinaša visoke cilje: večjo naravnanost na rezultate, visoke okoljske in podnebne ambicije, pravičnejšo porazdelitev plačil, poenostavitve in na znanju temelječe kmetijstvo. Vse te cilje naj bi dosegli po novem izvedbenem modelu. Države članice morajo v skladu s svojimi potrebami cilje zapisati v nacionalne strateške načrte in same prevzeti nadzor nad izpolnjevanjem kriterijev za upravičenost do sredstev skupne kmetijske politike. Vse te cilje naj bi članice dosegle z manj sredstvi. Za Slovenijo je skrb zbujajoče predvsem več kot 15% znižanje sredstev za razvoj podeželja. Slovenija je zato v skupini držav, s Francijo na čelu, ki se zavzema za dvig sredstev za SKP na sedanjo raven. Stališča do predloga reforme Skupne kmetijske politike predstavljajo prof. dr. Emil Erjavec z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Simona Vrevc z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – iz službe za EU, Branko Ravnik s kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine.
