Škodljiv je oksidiran holesterol, ki nastane pri dolgotrajni toplotni obdelavi živil in povečuje tveganje za razvoj ateroskleroze
Do nedavnega se je holesterola držal izjemno slab prizvok, danes pa ugotavljamo, da zgodba le ni tako črno-bela. Kako torej razumeti holesterol? Gre za zelo kompleksno molekulo, ki je v našem telesu in jo telo nujno potrebuje, saj je pomemben gradnik naših celic. Celičnim membranam uravnava fluidnost, iz njega v našem telesu nastajajo hormoni, še posebej spolna hormona estrogen in testosteron, tudi hormoni nadledvične žleze, iz njega se pod vplivom sončne svetlobe tvori vitamin D, nujen je tudi za tvorbo žolčnih kislin, ki so ključne za presnovo maščob. Zanimiv je podatek, da s prehrano v telo vnesemo le 22 odstotkov holesterola. Kar 78 odstotkov holesterola telo proizvede samo.
“Glede na to, da je sistem za uravnavanje holesterola pri zdravih ljudeh skrbno nadzorovan, lahko rečemo, da za naše zdravje ne bo nobene koristi, če izločimo iz prehrane živila (s tem bi znižali holesterol le za pet odstotkov), ki vsebujejo holesterol. Kvečjemu je lahko to slabo, saj so nizke ravni holesterola dolgoročno zelo škodljive.” – mag. Anja Pristavec, inž. prehrane
Mag. Anja Pristavec še svetuje, kako s hrano uravnavati raven holesterola:
- Uživajmo kakovostne maščobe (ribe, avokado, semena, olivno olje, mleko in meso pašnih živali itd.).
- Izogibajmo se predelanim živilom, predvsem iz bele moke in tudi sladkarij, slanih prigrizkov, ki v našem telesu povzročajo vnetno stanje, ki je vzrok za aterosklerozo.
- Povečajmo vnos prehranskih vlaknin, ki jih vnesemo s stročnicami, sadjem in zelenjavo.
- Steroli in stanoli, ki so izolirani iz rastlin in so lahko dodani v različna živila v telesu, blokirajo absorpcijo holesterola v tankem črevesju. Z običajno prehrano jih zaužijemo le manjše količine (najdemo jih v oreščkih, semenih in stročnicah), torej na dnevni ravni, ne v količini dveh gramov, ki bi lahko pomagala zniževati holesterol.
