Nogomet je religija, tekma je molitev.

Nogomet je trenutno najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji igra z žogo za marsikoga predstavlja beg od stvarnosti, zmaga pa znak odrešenja in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najgloblje. Ali danes mnogim nogomet tako predstavlja religijo?

Vrhunski nogomet in vera sta marsikje tesno prepletena. Številni antropologi, sociologi, filozofi in drugi člani stroke so v svojih analizah večkrat preverjali vplive vere na vrhunski šport in nasprotno. Tudi nekateri neverniki šport enačijo z vero, saj včasih pripadnost klubom in športnikom že povsem spominja na čaščenje božjih simbolov. Športni novinar spletnega portala Aleteia, Lojze Grčman dodaja:

Pred kratkim sem se pogovarjal z res gorečo navijačico Juventusa, ki gre vsaj enkrat na leto v Torino, na tekmo nogometnega kluba Juventus. Če se da, v prvo vrsto in sploh ni nujno, da prespi, torej v dnevu naredi več kot 1300 kilometrov. Je kot nekakšno romanje.

V ozadju so velike organizacije, kapital, sponzorji pišejo biblijo. Govorimo torej o tisti religiji, ki ji vlada in jo usmerja denar? Igra pride šele kasneje na vrsto. Doktor Hosta ob tem poudarja:

Dejansko so to zmagovalci, ki nosijo celotno ideologijo in ki diktirajo naše družbene trende. Vzpostavili so strukturo, da se milijoni pred TV ekrani in na stadionih ukvarjajo z nogometnimi polbogovi in komzumirajo male zgodbe in male junake.

Argentinec slovenskih korenin Andres Vombergar, že leto dni kot napadalec igra pri nogometnem klubu Olimpija in kot katoličan predvsem ob zadetkih izrazi svojo versko pripadnost.

V slovenski nogometni ligi je potrebno izpostaviti tudi igralca nogometnega kluba Maribor, Markosa Tavaresa, ki pripada binkoštno evangelijski cerkvi. V preteklosti je tudi sam ob zadetku, z napisom na majici, konkretno prikazal versko pripadnost. Če ne bi bil nogometaš, bi bil duhovnik, kar zdaj kot pastor tudi je.

Marko Rozman