Z legendarnim kantavtorjem se pogovarjamo ob približevanju njegovega sedemdesetega rojstnega dne

Od Žirovnice do Londona in spet nazaj je v 52 letih kariere vodila ustvarjalna pot Aleksandra Mežka. Posnel je preko dvajset studijskih, skupno pa več kot trideset plošč, s številnimi sodelovanji je na mednarodnem glasbenem zemljevidu odstiral skrivnosti svoje domovine. Pred štirimi leti se je za stalno vrnil na Gorenjsko, ujeli pa smo ga med pripravami na tradicionalni koncert pred Prešernovo domačijo v Vrbi.

Začetek njegove glasbene poti je zaznamovalo srečanje z angleškim glasbenikom Cliffom Richardom, ki je s svojo skupino The Shadows v Evropo prinesel svež popularnoglasbeni val. Mežek se je leta 1972 na povabilo odpravil v London in si v naslednjih letih ustvarjal glasbene sanje. Njegovo kariero so usmerjala številna sodelovanja, morda še najbolj izrazito na plošči Podarjeno srcu (1989), s pisanjem in igranjem pa nadaljuje tudi po vrnitvi v domovino in ustvarja z mladimi študenti z ljubljanske Akademije za glasbo – Akademiki.

“Tako sem jaz pravzaprav delal od plošče do plošče. Jaz sem vedno našel koga, ki je nekako pripeljal svežino … Tisti, ki ima že dolgo kilometrino v glasbi – so zanimivi ljudje in je izredno dobro, fajn z njimi delati, to so profesionalci, ni nobenega napora … Medtem ko mlajša generacija pa prinese entuziazem.”

Aleksander Mežek, pogovor za Pesem v žepu

Aleksander Mežek se je v svojih letih ustvarjanja dodobra izuril v izražanju skozi pesmi, kar želi predati tudi mlajšim generacijam. Londonska izkušnja mu je dala glasbeno širino, kantavtorstvo pa odličen način za beleženje življenjskih izkušenj: pesmi iz njegovega opusa se namreč sestavljajo kot nekakšen glasbeni dnevnik:

“Ko sem prišel v London 72. leta, sem odkril pravzaprav to kantavtorsko glasbo, ki jo jaz zdaj delam. Jaz sem takrat recimo odkril Cata Stevensa na primer, pa Jamesa Taylorja, Joni Mitchell … Mislim, to so tisti, ki so name največ vplivali, zaradi tega, ker se mi je zdelo, da je v življenju pomembno, da ti nekaj poveš skozi tisto, kar pač daš ljudem. In to so lahko samo tvoja doživetja, tvoja razmišljanja, tvoje življenje, zgodbe – lahko tudi od koga drugega. Ampak vedno sem prihajal nazaj k tem zgodbam. Tako da nekako se je moja glasba začela graditi skoraj kot en dnevnik. Ko sem prežvečil eno doživetje, sem ga lepo napisal v en tekst …”

Aleksander Mežek, pogovor za Pesem v žepu

Aleksander Mežek poleg tradicionalnega koncerta v Vrbi letos z isto zasedbo pripravlja še en večji koncert, ki bo jeseni v ljubljanski Operi, z njim pa bo zaznamoval praznovanje svojega sedemdesetega rojstnega dne.

Teja Klobčar