Novice jemljimo tako, kot da je vsak dan 1. april

Se sploh zavedamo, koliko časa nam vzamejo tehnologije z ekrani?

foto: Mario Antonio Pena Zapatería

Bi zdržali brez pametnega telefona eno uro ali celo en dan? Bi se odpovedali gledanju televizije za en konec tedna? Dejstvo je, da so digitalne tehnologije postale tolikšen del našega vsakdana, da vsak možen trenutek izkoristimo, da celo na nezavedno ravni vržemo oko na ekran. Čeprav so nam tehnologije olajšale življenje, tudi spodbudile kreativnost in nam dale vir zabave, pa pozabljamo na posledice, ki jih raba le-teh pušča na našem telesu in psihi.

Splet je nevaren predvsem za tiste z nizko samopodobo. Vsak všeček jim tako polepša dan, češ »Nekdo me je opazil!«, pogosto pa tudi hrepenijo za življenjem, ki ga ljudje skozi obdelane fotografije in videe objavljajo na spletu. Pozabljajo pa, da se ta svet predstavlja skozi filtre, pove socialni pedagog in mladinski delavec Sašo Kronneger.

“Zgodbe, podobe, fotografije kažejo človeka na zmagovalnem odru, ne pa korakov, kako je do tja prišel.”

Kronneger predlaga, da na vsako informacijo gledamo, kot da je objavljena 1. aprila, na dan norcev; z neko mero kritične distance, torej.

“Meni je 1. april všeč, ker takrat na informacije, ki se pojavijo v medijih, ljudje gledajo z veliko mero nezaupljivosti in se sprašujejo, a je to res ali ne.”

K preživljanju prostega časa brez uporabe tehnologije spodbujajo tudi v Društvu za srce v okviru pobude Teden brez ekranov. Menijo, da je to odličen način, da družine pridejo do odgovora, kakšna je pravzaprav njihova družinska dinamika. Sašo Kronneger pa je avtor pilotnega projekta, ki bo mlade v zadnji triadi osnovne šole in njihove starše skozi pogovore spodbujal k preusmeritvi v medosebno komunikacijo.