Mitja Zupančič: “Morje ni samo kopanje, je tudi raziskovanje ljudi in kulturne dediščine.”

Jadranski otoki imajo zgodbe in bogato zgodovino

foto: Osebni arhiv

Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje.

1777 kilometrov jadranske obale, 1244 otokov (med njimi so tudi grebeni in čeri), 47 je naseljenih. V visoki turistični sezoni morda še preveč – na otoku Unije v juliju in avgustu denimo beležijo indeks 800-kratnega povečanja prebivalcev. Ko pride jesen, ko se konča turistična sezona, pa so otoki osameli, ljudje odhajajo. In to se dogaja tudi na tistih, bolj popularnih otokih. Tudi sicer je (ne)naseljenosti otokov oziroma vedno manj stalnih “otočanov” težava.

Predstavljajte si, da starši z otoka Lastovo otroke pošljejo na šolanje v Split in potem niso finančno zmožni, da bi otroci med počitnicami prišli domov ali da bi oni med letom odšli na obisk. Tudi subvencije (trajektnih povezav) ne pomagajo in niso dovolj.

Kaj bi pomagalo? Kaj narediti, da bi se ljudje vračali? Verjetno je rešitev revitalizacija otokov, razmišlja Mitja Zupančič, kar se z očiščevanjem poljedelskih površin in oživljanjem ribiške industrije na nekaterih otokih že dogaja. Najlepši primer dobre prakse je po njegovem mnenju otok Brač.

Otoško življenje ni enostavno, skoraj v celoti je povezano z naravo in, seveda, z morjem. Na Jadranu je sardela tista, ki je od nekdaj zagotavljala preživetje. Stari ribiči pravijo:

Dokler bo v zraku vonj po sveži ribi, po friškinu, toliko časa ne bo lakote. In to velja še danes.

Ribiška barka pač nima kurza, enostavno gre za ribo.