Dobro jutro, spoštovani poslušalci.

Govorim iz izkustva: Med vsemi obveznostmi je obvezno tudi to, da si vzamemo čas v katerem okrepimo moči svojega življenja. Ker tega nisem upošteval, so me ustavili naravni zakoni sami. Zbolel sem.

Ko so potrdile preiskave, da imam poškodovano srce, me je poklicala na pogovor zdravnica. Resno se je zazrla vame. ‘Očitno gre zares!’, sem pomislil. »Vaše srce je poškodovano,« je rekla, »preveč težkih zgodb zadržujete v njem.« S pogledom me je merila v mojo notranjost. »Dovolite, da vas vprašam, zakaj jih ne zaupate in izročite Bogu? Zakaj nosite vse v sebi? Veste, tudi če ste pater, se sprašujem o vaši veri.« Zdrznil sem se, ona pa je nadaljevala: »Kako pa spoštujete božjo zapoved tedenskega počitka?«

»Veste, nedelje so zame …« sem se skušal opravičevati.

»Vem, ob nedeljah imate obveznosti,« me je prekinila. »S katerim dnem pa nadomestite nedeljski počitek? Kateri dan je za vas tisti, ko izklopite mobitel, odložite obveznosti …, dan ki ga preživite v miru?«

Čakala je na odgovor, jaz pa sem spoznal, da grešim.

»Kaj za vas ne veljajo božje zapovedi?« je rekla z zavzeto odločnostjo. »En dan v tednu je čas, ko je tudi lenoba sveta! In vsaj teden dni v letu prav tako. Če boste hoteli pomagati svojemu srcu, bo potrebno upoštevati tudi to!« Potem je nadaljevala: »Kdaj ste se zadnjič od srca nasmejali?«

»Nasmejal?« sem se začudil.

»Tri minute smeha na dan in to iz srca je nuja za zdravje srca,« je dejala kakor pribito. »Veste,« mi je potem razlagala, »mali otročiček se nasmehne iz srca približno štiristokrat na dan, odrasel človek pa v povprečju samo šestnajstkrat – pa še to je vprašanje, če se nasmeje iz srca.«

In ko sem odhajal od moje zdravnice, mi je rekla za popotnico: »Ko boste odmerili čas tudi za smeh in prijateljevanje, se bodo same po sebi okrepile moči vašega življenja!«

Spoštovani poslušalci, sebi in vam želim, da bi si med vsem kar je obveza, vzeli čas tudi za počitek in želim nam, da bi vedno znova odkrivali, kar prebuja radost in zadovoljstvo življenja. Pravijo, da se nem dogodi v življenju v povprečju 80% dobrih stvari; pa četudi manj, ima vsak izmed nas gotovo vsaj nekaj razlogov, da se nasmehne v dan, ki je pred nami.

Dobro jutro, spoštovani poslušalci.

Govorim iz izkustva: Med vsemi obveznostmi je obvezno tudi to, da si vzamemo čas v katerem okrepimo moči svojega življenja. Ker tega nisem upošteval, so me ustavili naravni zakoni sami. Zbolel sem.

Ko so potrdile preiskave, da imam poškodovano srce, me je poklicala na pogovor zdravnica. Resno se je zazrla vame. ‘Očitno gre zares!’, sem pomislil. »Vaše srce je poškodovano,« je rekla, »preveč težkih zgodb zadržujete v njem.« S pogledom me je merila v mojo notranjost. »Dovolite, da vas vprašam, zakaj jih ne zaupate in izročite Bogu? Zakaj nosite vse v sebi? Veste, tudi če ste pater, se sprašujem o vaši veri.« Zdrznil sem se, ona pa je nadaljevala: »Kako pa spoštujete božjo zapoved tedenskega počitka?«

»Veste, nedelje so zame …« sem se skušal opravičevati.

»Vem, ob nedeljah imate obveznosti,« me je prekinila. »S katerim dnem pa nadomestite nedeljski počitek? Kateri dan je za vas tisti, ko izklopite mobitel, odložite obveznosti …, dan ki ga preživite v miru?«

Čakala je na odgovor, jaz pa sem spoznal, da grešim.

»Kaj za vas ne veljajo božje zapovedi?« je rekla z zavzeto odločnostjo. »En dan v tednu je čas, ko je tudi lenoba sveta! In vsaj teden dni v letu prav tako. Če boste hoteli pomagati svojemu srcu, bo potrebno upoštevati tudi to!« Potem je nadaljevala: »Kdaj ste se zadnjič od srca nasmejali?«

»Nasmejal?« sem se začudil.

»Tri minute smeha na dan in to iz srca je nuja za zdravje srca,« je dejala kakor pribito. »Veste,« mi je potem razlagala, »mali otročiček se nasmehne iz srca približno štiristokrat na dan, odrasel človek pa v povprečju samo šestnajstkrat – pa še to je vprašanje, če se nasmeje iz srca.«

In ko sem odhajal od moje zdravnice, mi je rekla za popotnico: »Ko boste odmerili čas tudi za smeh in prijateljevanje, se bodo same po sebi okrepile moči vašega življenja!«

Spoštovani poslušalci, sebi in vam želim, da bi si med vsem kar je obveza, vzeli čas tudi za počitek in želim nam, da bi vedno znova odkrivali, kar prebuja radost in zadovoljstvo življenja. Pravijo, da se nem dogodi v življenju v povprečju 80% dobrih stvari; pa četudi manj, ima vsak izmed nas gotovo vsaj nekaj razlogov, da se nasmehne v dan, ki je pred nami.

Karel Gržan