Vrzi čez rame, so me učili, kadar me je kaj vznemirjalo ali pa žrlo. Ampak to je bilo v davnih dneh, ko malčki še niso bili razcrkljani s čokolinom, med je bil pa samo za čez kašelj in prehlad. Tako in tako se je medu na podeželju reklo strd. Pa smo bili utrjeni/ustrdjeni/ tudi otroci, čeprav pogosto smrkavi. Z odraščanjem smo se naučili marsikaj vreči čez rame. Saj je bilo več kot veliko trdega fizičnega dela in utrujenost ni dopuščala, da bi pestovali svoje nadloge.
Zdaj je vse tako spihologizirano, da si je nujno treba prisluhniti in ukrepati po priporočilu stroke. Mame in stare mame tudi zdaj niso brez dela, si pa ne upajo več ravnati po zastareli metodi. Sicer moje trme res niso preganjali z ježevimi bodicami, so mi pa povedali, naj se derem, kolikor hočem, umazana tla čakajo na krtačo in name. Oni dan sem na svoje veselje slišala psihologa, ki je po radiu zaskrbljeni mamici razlagal pomen doslednosti. Dolgo pa že mečem čez rame razne zoprnije in drobnarije, ki si jih sama, ali pa mi jih drugi grmadijo na glavo.
Nekaj sem pa kljub vsej povprečnosti prav po ajnštajnovsko ugotovila sama, čeprav me je gotovo v tem že kdo prehitel. Da moram na težavo pogledati skozi drugo okno. Opazujoč zeleni breg skozi okensko steklo, se mi je posvetilo, da vidim lepotijo narave skozi moji kuhinjski okni malce drugače. Perspektiva! Zakaj ne pogledati na kako življenjsko klofuto z drugega zornega kota?
Saj ne gre kot po maslu, a je zdravilno. Bolj gre za to, ali ostajamo v tem hitrem tempu dneva toliko prisebni, da se imamo še kam zazreti. Kaj premisliti. Pretuhtati v sebi brez nervoze. Se posvetovati s seboj. Vreči drobnjave čez ramo in se osrediniti na jedro.
O seveda je kdaj potrebna drugačna pomoč. Hvalabogu, da obstaja; naj bo prijateljska, medicinska, psihoterapevtska. Ne gre pa brez zaupanja. »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« Navedek je iz biblije. Vsaka lastna izkušnja lahko potrdi prepričljivo moč tega, kar nam je kdo rekel, svetoval ali zgolj navrgel.To pomeni, naj ne stresamo okoli sebe besede, ki veljajo le od torka do srede.
Vrzi čez rame, so me učili, kadar me je kaj vznemirjalo ali pa žrlo. Ampak to je bilo v davnih dneh, ko malčki še niso bili razcrkljani s čokolinom, med je bil pa samo za čez kašelj in prehlad. Tako in tako se je medu na podeželju reklo strd. Pa smo bili utrjeni/ustrdjeni/ tudi otroci, čeprav pogosto smrkavi. Z odraščanjem smo se naučili marsikaj vreči čez rame. Saj je bilo več kot veliko trdega fizičnega dela in utrujenost ni dopuščala, da bi pestovali svoje nadloge.
Zdaj je vse tako spihologizirano, da si je nujno treba prisluhniti in ukrepati po priporočilu stroke. Mame in stare mame tudi zdaj niso brez dela, si pa ne upajo več ravnati po zastareli metodi. Sicer moje trme res niso preganjali z ježevimi bodicami, so mi pa povedali, naj se derem, kolikor hočem, umazana tla čakajo na krtačo in name. Oni dan sem na svoje veselje slišala psihologa, ki je po radiu zaskrbljeni mamici razlagal pomen doslednosti. Dolgo pa že mečem čez rame razne zoprnije in drobnarije, ki si jih sama, ali pa mi jih drugi grmadijo na glavo.
Nekaj sem pa kljub vsej povprečnosti prav po ajnštajnovsko ugotovila sama, čeprav me je gotovo v tem že kdo prehitel. Da moram na težavo pogledati skozi drugo okno. Opazujoč zeleni breg skozi okensko steklo, se mi je posvetilo, da vidim lepotijo narave skozi moji kuhinjski okni malce drugače. Perspektiva! Zakaj ne pogledati na kako življenjsko klofuto z drugega zornega kota?
Saj ne gre kot po maslu, a je zdravilno. Bolj gre za to, ali ostajamo v tem hitrem tempu dneva toliko prisebni, da se imamo še kam zazreti. Kaj premisliti. Pretuhtati v sebi brez nervoze. Se posvetovati s seboj. Vreči drobnjave čez ramo in se osrediniti na jedro.
O seveda je kdaj potrebna drugačna pomoč. Hvalabogu, da obstaja; naj bo prijateljska, medicinska, psihoterapevtska. Ne gre pa brez zaupanja. »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« Navedek je iz biblije. Vsaka lastna izkušnja lahko potrdi prepričljivo moč tega, kar nam je kdo rekel, svetoval ali zgolj navrgel.To pomeni, naj ne stresamo okoli sebe besede, ki veljajo le od torka do srede.
