Cene bencina so znova rekordno visoke – njihovo gibanje sledi cenam nafte na svetovnih trgih, obenem pa se je pred volitvami zgodilo, da vlada ni dvignila trošarin. A po napovedih analitikov se bodo cene nafte na svetovnih trgih počasi ustalile. O tem, kako cene vplivajo na naše gospodarstvo in potrošnjo, se je Erna Strniša pogovarjala s Sašom Stanovnikom, glavnim ekonomistom skupine Alta.
Trend naj bi se na svetovnih trgih v kratkem obrnil
Cene bencina so od torka znova rekordno visoke – najbolj prodajani 95-oktanski bencin je najdražji po juniju 2015, za dizel pa smo nazadnje več odšteli novembra 2014. V sosednjih državah so cene primerljive, več za pogonska goriva odštejejo le Italijani. Visoke cene goriv se že odražajo tudi v cenah prevozov, saj jih želijo avtoprevozniki zvišati za vsaj 2 do 3 odstotke. Kot pojasnjuje Sašo Stanovnik, glavni ekonomist skupine Alta, so dragi naftni derivati posledica več dejavnikov, med drugim okrevanja svetovnega gospodarstva, omejevanja proizvodnje s strani Opeca, ameriških sankcij proti Iranu; a ta trend se bo po njegovih besedah najverjetneje obrnil še pred koncem leta.
»Cena nafte je šla že zdaj na višje nivoje, kot se je pričakovalo pred letom dni. Mislim, da večina trenutno pričakuje stabilizacijo na teh nivojih. Trenutno je sodček zahodnoteksaške lahke nafte 60-70 dolarjev, to je neke vrste najbolj ugodna točka za večino udeležencev, nekaj kar gospodarstvo lahko prenese glede na svojo moč in nekaj, kar si proizvajalci nafte želijo. Morda zna biti še nekaj negotovosti glede sestanka Opeca konec junija, ampak trenutno se pričakuje, da bodo postopoma začeli povečevati produkcijo in se bo zgodila stabilizacija okoli teh cen, morda celo par dolarjev za sodček nižje cene po tem sestanku.«
