V 65 letih je v Sloveniji več kot 5,5 milijona krvodajalcev s svojo krvjo omogočilo zdravljenje bolnikom ali jim celo rešilo življenje. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev smo se pogovarjali z generalno sekretarko Rdečega križa Renato Brunskole.

Ob svetovnem dnevu krvodajalcev ponoven poziv k dejanju solidarnosti

Potreba po zalogah krvi je večja še posebej v poletnih mesecih, ko se zaradi turističnih tokov poveča promet na cestah, s tem pa tudi verjetnost za prometno nesrečo. Katere krvne skupine v danem trenutku najbolj primanjkuje, lahko spremljamo na www.daruj-kri.si, trenutno sta to A in 0.

Z darovanjem življenjske tekočine nekomu – komu, ne vemo – pomagamo; lahko da se bomo v tem položaju, ko bomo potrebovali pomoč, znašli tudi mi, poudarja generalna sekretarka Rdečega križa Renata Brunskole.

Ob darovanju pa pravzaprav naredimo tudi nekaj zase, saj nas – če redno darujemo kri – večkrat na leto pregleda zdravnik.

»Je bilo že kar nekaj krvodajalcem, ki so jim ob pregledu, s tem ko so prišli na krvodajalsko akcijo, z določenimi parametri v krvi, ki so odstopali od mejnih vrednosti, prepoznalo bolezensko stanje in s tem se je tudi pravočasno preprečilo nadaljnji potek bolezni,«

pojasni Renata Brunskole. To primerja z rednim servisom vozila – če tega opravimo vsako leto, zakaj ne bi na ta način poskrbeli tudi za svojo kri, hkrati pa nekomu pomagali?

Moški lahko darujejo 4x na leto, ženske 3x, osebe morajo biti zdrave ter stare med 18. in 65. let.

Za pokritje dnevnih potreb zdravstva po krvi v Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo do 400 krvodajalcev

Med bolj vestnimi in rednimi krvodajalci izstopajo naslednje poklicne skupine: reševalci, policisti, gasilci, ljudje, ki vzdržujejo ceste, ki so prav tako velikokrat priče prometnim nesrečam, in medicinsko osebje.

Tina Lamovšek