Ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti se moramo vprašati tudi, kaj za okolje lahko naredimo sami. Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije o biološki raznovrstnosti. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica te konvencije. Čeprav je varovanje okolja v današnjem svetu ena izmed glavnih tem, pa se še vedno srečujemo z izumiranjem mnogih vrst življenja in prekomernim onesnaževanjem okolja.

Po nekaterih podatkih naj bi vsak dan na našem planetu izumrlo več oblik življenja

Ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti se moramo vprašati tudi, kaj za okolje lahko naredimo sami. Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije o biološki raznovrstnosti. V Sloveniji ta dan zaznamujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica te konvencije. Čeprav je varovanje okolja v današnjem svetu ena izmed glavnih tem, pa se še vedno srečujemo z izumiranjem številnih vrst življenja in čezmernim onesnaževanjem okolja.

Glavni vzrok neugodnega ohranitvenega stanja vrst je izguba habitatov, ki jih z netrajnostnim gospodarjenjem in posegi v prostor povzroča človek. Mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, je pojasnil, da je v svetovnem pogledu stanje slabo.

Upada biotska raznovrstnost v morjih, upada biotska raznovrstnost na kopnem. Mislim, da bomo morali določene politike začeti prilagajati dejanskemu stanju. To za družbo ne bo lahko, ampak mislim, da v končnici niti nimamo drugega izhoda.

Čeprav se veliko govori o »zeleni« Sloveniji in trajnostnem razvoju, se tudi v naši državi srečujemo s čezmerno onesnaženostjo okolja. Eden izmed takih primerov je po besedah dr. Petra Trontlja z Biotehniške fakultete domovanje endemične vrste človeške ribice v okolici Stične.

Tam so se pojavili na pol zakoniti ali pa nezakoniti primeri parkirišč za tovornjake. Direktno nad edinim prebivališčem te zelo ogrožene skupine človeških ribic. To pomeni hudo neposredno grožnjo.

Magister Oršanič je dodal, da bi k izboljšanju stanja pripomogla boljše sodelovanje med pristojnimi institucijami in ustrezno izobraževanje.

Dobro bi bilo v vse smeri izobraževanj vključiti predmet okoljeznanstvo. Skratka, vsa ta področja, ki prej ali slej v prostoru trčijo tudi na vprašanja odnosa do okolja in varstva narave.

Čeprav se je odnos do okolja v zadnjih 30 letih tudi z zaostritvijo predpisov spremenil in se je naravovarstvo razvilo kot stroka, veliko izzivov ostaja tudi za prihodnje rodove.

Aleš Ogrin