Vračanje k dediščini in rokodelstvu pomeni ponovno vzpostavljanje razmerja med naravnim in kulturnim okoljem
»Leto 2018 izpostavlja kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Vračanje k dediščini in rokodelstvu pomeni ponovno vzpostavljanje razmerja med naravnim in kulturnim okoljem, kar pa se ne sme dogajati le v muzejih, ampak v vsakdanjiku sodobnega načina življenja,« so zapisali snovalci razstave Odsev prihodnosti, ki bo čez poletje na ogled v Plečnikovem hodniku in v Kavarni Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Razstavo so postavili dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Šola se je namreč v letošnje evropsko leto kulturne dediščine vključila s projektom, ki je nastajal in se razvijal v okviru učnih vsebin ter kreativnih delavnic pri predmetih osnove varovanja dediščine in bivalne kulture na likovni gimnaziji. Vzporedno je nastajala fotografska kulturna dediščina. V ospredje so postavili 7 slovenskih mojstrovin in 7 kvalitet, ki nam, kot pravijo: »omogočajo obstoj in razvoj ter zagotavljajo prepoznavno in obstojno identiteto v globaliziranem svetu.« Te so: čebelarstvo, hmeljarstvo, les, klekljane čipke, kurent, škocjansko podzemlje in Ivan Cankar. Na osnovi teh izhodišč so dijaki poustvarili uporaben izdelek – šal, narejen po najstarejši rokodelski tehniki – polstenju, kreirali so s čipko in ustvarjali umetniške fotografije. Svoje videnje prihodnosti na temelju kreativnega odnosa do kulturne dediščine so predstavili dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo z mentorico prof. Karmen Klobasa v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, kjer je dodana še osma mojstrovina: to je glasbena dediščina.
