Drajnarjuva vampa: s prepariranim klavirjem in harmoniko na Divji zahod

Trčenje globalnega z lokalnim v družbenokritičnem šansonu

Drajnarjuva vampa – Jernej in Tomaž Hostnik
foto: Slavko Rajh

Brata Tomaž in Jernej Hostnik, Drajnarjuva vampa, s svojo drugo ploščo Divji zahod v ospredje postavljata Človeka, čigar napake secirata enkrat z neposrednostjo preprosteža in drugič s prefinjenostjo svetovljana. Pri tem ne pozabita na svojo različico vaškega humorja, ki je kot nalašč za rahljanje napetosti ob težkih tematikah. Odličen muzikalni duo prepariranega klavirja in harmonike nas z dvanajstimi šansoni v rovtarskem dialektu težko pusti ravnodušne – najprej nas šokira, nato pa nam da priložnost, da tudi sami v sebi poiščemo Človeka.

Drajnarjuva vampa sta doma iz vasi Suha pri Škofji Loki, po študiju glasbe v Avstriji ju za razliko od marsikoga (še) ni odneslo v svet. Ob srečevanju z domačim, lokalnim okoljem pa jima izkušnja tujine daje možnost, da opazita tematike, ki bi sicer ostale spregledane. Predvsem Tomažu, ki je avtor besedil in glasbe, vaško okolje nenehno ponuja navdih:

“Ta zemlja kar poka od zgodb, od težaškega življenja, ki si ga ljudje lajšajo s humorjem – večinoma gre to za črni humor ali pa včasih tudi seksističen malo, ampak tega se jaz … Na to nisem prav ponosen in zato uporabim samo tisto sladko od tega, kar se rojeva na vasi.”

Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu

Tomaž tako zgodbe prelije v šanson, ki ga Drajnarjuva vampa podajata v nenavadni kombinaciji Tomaževega prepariranega klavirja, ki ima prek strun položene različne predmete, zvok inštrumenta pa je zato bolj surov, kovinski, ter Jernejeve harmonike.

“To se je rodilo pri nas v kleti, tam imamo tak kreativen prostor, kjer se na veliko eksperimentira in kjer je vsak dobrodošel. Prav tam se je rodil ta, ki [mu] rečem jaz “zaska groove” ali pa “kravji groove” ali pa “traktor groove”, ki je malo laid-back, malo naprej pa malo nazaj, tako kot bi se s štajerjem po makadamu peljal.”

Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu

Nenavadno besedilno-glasbeno kombinacijo brata Hostnik napolnita z aktualnimi družbenimi temami, ki se na plošči Divji zahod dotikajo problematike beguncev, brezposelnosti, revščine, lakote in bega možganov ter spraševanja, kakšna prihodnost nas ob trenutni družbenopolitični klimi in vsesplošni brezbrižnosti navsezadnje čaka.

“Midva hočeva imeti tako poslanstvo, da bi malo to na plan privlekla … ker se pač premalo govori o tem ali se pa hoče pod preprogo te aktualne, krute teme pomest. Mi se danes pogovarjamo o enih banalnih zadevah … tukaj pa so begunci pa lakota tudi pri slovenskem narodu, pa nihče nič od tega ne reče.”

Jernej Hostnik, pogovor za Pesem v žepu

Antiutopični rovtarski šanson Drajnarjuvih vampov je leta 2016 prepričal tudi žirijo Kantfesta in brata Hostnik sta se domov odpeljala z zlato kanto. Če sta na prvencu “Je pri nas od nekdaj znano” (založba Sanje, 2015) še iskala svoj pravi izraz, sta ga na albumu “Divji zahod” nedvomno našla in ga zakričala jasno in glasno, surovo, pa hkrati glasbeno ubrano. Za vse, ki se najdejo v njunih pesmih, in vsem, ki bi se morali najti.