"Ljubljanski Big Ben" kot poslednja simbolna točka meščanov
Maja lani je po 42 letih ugasnila znamenita Iskrina ura na stolpnici TR3 v Ljubljani. Meščani so zatemnitev takoj zaznali:
Prosimo, da razmislite o tem, da bi obravnavali uro, datum in temperaturo na TR3 kot kulturno dediščino. Na te informacije smo se navadili in jih pogrešamo.
Žalostno je, da tako ikonična znamenitost Ljubljane, ki je nekatere od nas spremljala celotno naše življenje, ugasne s pišmeuhovskim argumentom, da je prestara in se je pač ne da popraviti.
Poleti so se vztrajno obračali na občino in dosegli, da so čez pol leta rdeče številke na »ljubljanskem Big Benu« spet zasvetile. Kako to, da se je košček Iskrine industrijske dediščine tako močno usidral na ljubljanski Trg republike, da si meščani danes brez njega ne predstavljajo svojega življenja?
Čas je komponenta sodobnosti
Čeprav naj bi prikazovalniki predstavljali našo industrijsko dediščino, pravzaprav niso plod slovenskega znanja. Izdelalo jih je podjetje iz Torina. “Slovensko gospodarstvo v 60. in 70. letih ni bilo tako zaprto, kot si marsikdo danes zamišlja, in tudi država ni preprečevala tega mednarodnega sodelovanja,” razmišlja dr. Rajko Muršič, prof. za kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Čas je komponenta sodobnega časa, ki zaznamuje napredek, merjenje časa (oz. merjenje delovnega časa) pa pogoj za sodobno moderno gospodarstvo.
Prikazovalniki so bili namenjeni temu, da se nekako nadomesti ena druga simbolika mestnega prostora – to so zvonovi. Že stolpnice so nadomestile dotedanjo dominacijo stolnice z novim sporočilom. Namesto zvočnega sporočila smo dobili svetlobna sporočila.
Trg revolucije in znamenita ljubljanska vrata
Kako se je sploh zgodila umestitev obeh markantnih stavb na trg in posledično tudi ure? Bogo Zupančič, muzejski svetnik in arhitekturni zgodovinar iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, se strinja, da je Trg republike arhitekt Edvard Ravnikar zasnoval z mislijo, da bo novo središče socialistične Slovenije, simbol modernega razvoja Ljubljane.
Leta 48 je bilo jasno, da Plečnikov parlament ne bo postavljen. Nekako je pa tlela ta misel pri slovenskih politikih, da mora Slovenija dobiti svoje upravno-politično središče. Ko je bila zgrajena skupščina, so tudi vedeli, da tako pomemben objekt potrebuje en predprostor, trg pred seboj.
Trg republike je moderen trg, drugačen od drugih ljubljanskih trgov. Danes se marsikdo obregne ob prostrano praznino Trga republike, a Zupančič ob tem poudarja, da se mu zdi prav, da “v današnjem času, ko smo vsi zasuti s predmetnostjo, ima mesto neko praznino“.
Uspešen upor meščanov
Tehnološka zastarelost in s tem povezani stroški vzdrževanja so bili razlog za zadnjo zatemnitev leta 2017, za katero se je zdelo, da bo dokončna. Dr. Muršiča je presenetila samoumevnost zahtev meščanov, naj se ura vrne.
Ljubljančani so izgubili staro mestno jedro, nimajo več družbeno uporabnih parkovnih površin. No, in ta praznina je bila nenadoma očitna. Ko prikazovalnika ni bilo več, ni bilo več točke, na kateri bi Ljubljančani lahko prepoznali svojo Ljubljano.
Iskrini prikazovalniki torej sploh niso več toliko Iskrini, kot so ljudski. Prevzeli so vlogo zaščitnega znaka Ljubljane, poslednje simbolne točke Ljubljančanov, dajejo vtis nečesa svetovljanskega. Vita Kontič z Odseka za odnose z javnostmi Mestne občine Ljubljana pove, da so na Facebooku MOL 12. februarja objavili fotografijo, da “ljubljanski svetilnik na stolpnici TR3, ki je lani prenehal prikazovati uro, datum in temperaturo, zopet deluje.”
Na to smo prejeli pozitivne odzive. Kar 271 všečkov, srčkov, komentarjev, deljenj, zahval. Skratka, res so občani bili hvaležni, ker se je to spet vzpostavilo.
