Gibanje neposredno in posredno vpliva na naše možgane
Telesna dejavnost je tesno povezana z zdravjem možganov tako pri mlajših kot pri starejših, saj gibanje na več ravneh vpliva na naša omrežja. Od nastanka novih možganskih celic do kognitivne rezerve, ki je še posebno pomembna v jeseni življenja.
Kot je pojasnil Andraž Matkovič, raziskovalec in psiholog, zaposlen na Nevrološki kliniki in Filozofski fakulteti (Oddelek za psihologijo):
Gibanje deluje na možgane na več načinov, imamo na eni strani posredne vplive na možgane, zmanjševanje tveganja za debelost, sladkorno bolezen, po drugi strani pa tudi neposredne: nevrogeneza (nastanek novih živčnih celic), sinaptogeneza (nastanek novih povezav), angiogeneza (nastanek novih žil). V bistvu ima telesna vadba tako raznovrstne učinke na možgane, kot jih ima le redka druga aktivnost, zdravilo ali kar koli.
Za nastajanje novih nevronov v možganih je odgovorna beljakovina BDNF (brain derived neurotrophic factor), ki je zmanjšana pri številnih nevroloških in psihičnih boleznih.
Telesna vadba povečuje količino te beljakovine in s tem nastajajo nove možganske celice. To naj bi bil eden izmed mehanizmov, zakaj je to varovalni dejavnik pred kognitivnim upadom in zakaj deluje antidepresivno.
Prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo) je pri našem raziskovanju vpliva sedenja oziroma gibanja na možgane poudarila pomen nevroplastičnosti:
kar pomeni, da se možgani z uporabo spreminjajo. Ne samo v funkcijskem oziru, ampak tudi v svoji zgradbi. Na slednje je možno vplivati tudi s celotnim lastnim vedenjem – koliko smo telesno dejavni, koliko sprejemamo drugih izzivov, tudi kognitivni trening lahko vpliva na delovanje in na zgradbo možganov.
Več in podrobneje pa v oddaji, vabljeni k poslušanju!
