Severna Koreja je v prepričanju, da so skupne vojaške vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike v nasprotju z zgodovinsko deklaracijo o normalizaciji odnosov med Korejama, s katero sta se državi zavezali, da se bosta vzdržali sovražnih dejanj ena proti drugi, odpovedala načrtovane pogovore o spravi z Južno Korejo in zagrozila z odpovedjo vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom 12-ga junija v Singapurju. Medtem je iranska diplomatska ofenziva je osamila ZDA v njenem nasprotovanju jedrskemu sporazumu. Avtorica: Rajka Pervanje.

Iranska diplomatska ofenziva je osamila ZDA v njenem nasprotovanju jedrskemu sporazumu

Severna Koreja je v prepričanju, da so skupne vojaške vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike v nasprotju z zgodovinsko deklaracijo o normalizaciji odnosov med Korejama, s katero sta se državi zavezali, da se bosta vzdržali sovražnih dejanj ena proti drugi, odpovedala načrtovane pogovore o spravi z Južno Korejo in zagrozila z odpovedjo vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom 12-ga junija v Singapurju.

Voditelj na nacionalni severnokorejski televiziji je z značilnim tonom povedal:

‘Še preden se je posušilo črnilo podpisa pod zgodovinsko deklaracijo z dne 27-ga aprila, so južnokorejske oblasti in ZDA začele vojaške vaje proti Severni Koreji. To je groba in pokvarjena provokacija proti mirovnim naporom in dobrim nameram Severne Koreje, ki je povzročila globoko zaskrbljenost in razočaranje.’

Pjongjang seveda ni pozabil lekcije, ko so libijskega diktatorja Muamarja Gaddafija po tem, ko se je odpovedal orožju za množično uničevanje, strmoglavili in ubili.

Kar pa je presenetilo ta teden, je bil ameriški odgovor na severnokorejski preobrat. Nobenih Trumpovih tvitov, le pomirljive informacije o nadaljevanju priprav na srečanje in celo – ZDA so oklestile vojaške vaje z izključitvijo jedrskih bombnikov in lovskih letal.

Ob ponedeljkovi otvoritvi ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu so izbruhnili množični protesti Palestincev na meji med Gazo in Izraelom. Izraelska vojska je pri tem ubila 60 Palestincev, več kot 2 tisoč 700 pa jih je ranila.

Posebni koordinator Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces Nickolay Mladenov:

‘Za ljudi v Gazi je bil to dan tragedije. Ni drugih besed za opis tega, kar se je zgodilo. Ni opravičila za ubijanje. Ni opravičila, nikomur to ne služi, zagotovo to ni v prid miru.’

Združene države Amerike so blokirale sprejetje izjave Varnostnega sveta, s katero bi pozvali k neodvisni preiskavi nasilja. Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda je povedala, da sodišče pozorno beleži vse zločine, ki sodijo v njegovo pristojnost.

Združene države Amerike želijo, da bi mednarodna skupnost dosegla nov dogovor glede iranskega jedrskega programa, podjetjem, tudi ne-ameriškim, ki poslujejo z Iranom, pa grozijo s sankcijami.

Preostale podpisnice sporazuma z Iranom, s katerim se je ta odpovedal vojaškemu jedrskemu programu v zameno za ukinitev sankcij, to so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska se s tem ne strinjajo in pozivajo ZDA naj ostane zavezana k sporazumu iz leta 2015.

Nemška kanclerka Angela Merkel:

‘Mi, Nemčija, Velika Britanija in Francija menimo, da iranski jedrski sporazum zagotovo ima pomanjkljivosti, vendar je to sporazum, ki bi se ga morali držati.’

Evropska unija namerava zgodovinski sporazum zaščititi z zakonodajo, ki bo preprečila izvršljivost ameriških sankcij v Evropski uniji.

Rajka Pervanje