Že dolgo niso več redkost na naših rekah, še posebno na Ljubljanici. Ta je očitno dovolj počasi tekoča, mirne vode imajo namreč nadvse rade, da jo čedalje uspešneje poseljujejo. Vodna podgana, kot jo tudi kličejo, namreč ni naše gore list, saj so jo k nam in tudi drugam v Evropo iz Južne Amerike zanesle podjetniške ambicije rejcev za kožuhe, ki so ustanavljali gojitvene farme. Kadar ne plava in morda použije tudi kakšnega rakca, polžka ali ko spi v rovu, ki ga izkoplje na obrežju reke ali si ga prisvoji od druge živali, je precej lačna in neizbirčna vegetarijanka. Njen želodec terja obilico vodnih, obvodnih, močvirskih rastlin, menda zaužije kar četrtino svoje teže na dan. Jo prepoznate? Liani Buršič so o njej pripovedovali učenci tretjih razredov štajerske OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Že dolgo niso več redkost na naših rekah, še posebno na Ljubljanici. Ta je očitno dovolj počasi tekoča, mirne vode imajo namreč nadvse rade, da jo čedalje uspešneje poseljujejo. Vodna podgana, kot jo tudi kličejo, namreč ni naše gore list, saj so jo k nam in tudi drugam v Evropo iz Južne Amerike zanesle podjetniške ambicije rejcev za kožuhe, ki so ustanavljali gojitvene farme. Kadar ne plava in morda použije tudi kakšnega rakca, polžka ali ko spi v rovu, ki ga izkoplje na obrežju reke ali si ga prisvoji od druge živali, je precej lačna in neizbirčna vegetarijanka. Njen želodec terja obilico vodnih, obvodnih, močvirskih rastlin, menda zaužije kar četrtino svoje teže na dan. Jo prepoznate? Liani Buršič so o njej pripovedovali učenci tretjih razredov štajerske OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
