V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Zavodi z omejeno svobodo sicer upoštevajo napotke o izboljšavah, zatakne se pri denarju
Zaznamujemo deset let delovanja Državnega preventivnega mehanizma, ki ga izvaja varuhinja človekovih pravic. Gre za neke vrste inšpekcijo, ki v zavodih z omejeno svobodo preverja stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nadzor poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. Inšpektorji te zavode obiščejo nenapovedano, preverijo odnos do oskrbovancev, primernost prostorov in varnost. Po obisku pripravijo poročilo in institucijam podajo predloge za izboljšave. Varuhinja je zadovoljna s sodelovanjem z institucijami, saj veliko večino priporočil upoštevajo.
“V večini so vsa priporočila uresničena. Razlog za tista, ki jih ne uresničijo, pa so samo finančne narave in ne gre za nasprotovanje boljšemu stanju.”
Namen nadzora je predvsem preventiva, zato je redno spremljanje ustanov nujno. Varuhinja napoveduje uvedbo sistema stalnega nadzora, pri čemer bodo lahko sistematično spremljali uresničevanje priporočil v vseh zavodih.
Izzivi za izboljšave so še na vseh področjih. Stanje se je sicer po koncu krize precej izboljšalo, vendar pa še vseeno ni idealno. Precej kršitev se še vedno pojavlja predvsem v prepolnih domovih za starejše, zaporih in psihiatričnih bolnišnicah, kjer tudi primanjkuje strokovno usposobljenega kadra.
“Na račun krize so se pravice zmanjševale, vendar se zdaj stanje izboljšuje tudi na področju človekovih pravic. Še vedno pa ni tako, da bi lahko bila zadovoljna.”
