Studio ob 17.00

Maturitetni esej: navodila za pisanje

Primerjava Pomladnega dne Cirila Kosmača in Ubežnih delcev Anne Michaels ter navodila za pisanje eseja

DSC03876

Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.

Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Človek med preteklostjo in sedanjostjo. V obeh romanih pripovedovalce (Kosmačevega pripovedovalca, Jakoba in Bena v Ubežnih delcih) zasledujejo spomini. Ali kot pravi Lucija:

»Vse tri pripovedovalce povezuje vojna – to je pomembna stična točka med njimi. Za pripovedovalca v Pomladnem dnevu lahko povemo, da on v vojni aktivno sodeluje, medtem ko se Jakob med vojno skriva, Ben pa nosi njene posledice, nosi travmo, podedovano od staršev, ki so jo doživeli v taboriščih. Tako da vsak iz svojega zornega kota doživlja vojno. Pri Kosmačevem pripovedovalcu gre za prvo svetovno vojno, medvojno obdobje in drugo svetovno vojno, Pri Jakobu in Benu pa za drugo svetovno vojno in obdobje po njej.«

Spomini se kot delci trgajo iz podzavesti in priplavajo v zavest pripovedovalcev brez reda, nelinearno, asociativno.

Juš: »Slog asociativnega spominjanja se mi zdi najbolj pristen za dano tematiko, ker zelo dobro ponazori, kako nas zaznamujejo dogodki, kot je vojna ali kateri koli drug dogodek, ki drastično spremeni naše življenje. Tukaj vidimo, da pride le do določenih spominov, tistih, ki se izpostavijo v naši zavesti zaradi določenega sprožilnega elementa.«

Vendar so ti spomini v Ubežnih delcih veliko bolj travmatični, čustveni, boleči, uničujoči kot v Pomladnem dnevu, zato oba pripovedovalca omejujejo v njunem normalnem življenju v sedanjosti. Šele ko se pomirita s spomini, ko sprejmeta preteklost in k sebi prepustita ljubezen, lahko odložita breme tragične osebne zgodbe in usode judovskega naroda ter zaživita.

Zarja: »Mislim, da gre v romanih za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko pri Kosmaču se zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«

To odrešitev v njegovem romanu simbolizira Idrijca – reka, ki teče naprej, ne glede na to, kaj se dogaja na njenih bregovih in kako se usoda igra z njenimi “sosedi”. Tako kot naprej teče življenje. Podobno je tudi spoznanje v Ubežnih delcih – mrtve moramo pustiti za seboj, da lahko živimo. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč le to, da nas spomini na njih ne zadržujejo v preteklosti.

Kako pisati esej?

Esej je vreden 50 točk, po besedah profesorice slovenščine Marjane Lenasi Lipovšek jih je 30 namenjenih vsebini, 20 pa jeziku. Slednje so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo. Največ točk mladi izgubljajo pri jeziku, saj se točke odbijajo zaradi pravopisnih napak in slabše zgradbe besedila, pri vsebini pa, če maturanti ne sledijo navodilom. Na voljo imajo 120 minut, profesorji pa svetujejo, da mladi nekaj prvih minut namenijo pisanju osnutka, kjer očrtajo ključne točke in zahteve pisanja, zadnjih nekaj minut pa si pustijo, da esej preberejo še enkrat in popravijo pravopisne napake. 4 napačno postavljene vejice že pomenijo izgubo ene točke.

Pozorno je treba prebrati in slediti navodilom eseja

Navodila eseja so namreč zelo pomembna, saj dijaka usmerijo v to, o čem mora pisati. Naslov in prva postavka nakazujeta tezo eseja, zadnja postavka njegov zaključek. V jedru, ki mora biti sestavljeno iz več odstavkov (3-5), pa se je prav tako treba držati navodil – če ta zahtevajo primerjavo literarnih likov, naj gre res za primerjavo, ne pa opis. Marjana Lenasi Lipovšek mlade opozarja tudi na to, da v eseju ne smejo preveč odtavati, da njihov esej ne sme vsebovati preveč zastranitev, odmika od teme eseja.

»Mislim, da je največja težava slog, delno tudi jezik. Če se da pravopisne pravilnosti še do precejšnje mere naučiti, priučiti, pa napisati jasno, jedrnato, slogovno tekoče besedilo vsekakor ni enostavno. In če pisec ni vešč pisanja, če ni dovolj streniran, če lahko tako rečem, potem ima primanjkljaj. Kar je bilo v preteklosti zamujeno, težko nadomesti samo z učenjem, poglabljanjem, branjem.«

Profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane sicer pravi, da se šolski esej do neke mere vseeno da naučiti – seveda ne v zadnjih dveh tednih, temveč z vestnim delom od 1. letnika naprej. Največ mladih pa se, tudi zato, ker mu v šoli namenijo več pozornosti, odloči za pisanje razpravljalnega eseja, v katerem morajo ponavadi primerjati oba romana.

Na kratko od A do Ž o maturitetnem eseju tudi v oddaji Gymnasium!