Po aprilskih sobotnih premierah kratkih radijskih iger po kratkih zgodbah priljubljenega italijanskega avtorja Stefana Bennija vam bomo nocoj predvajali še ponovitev, ki ste jo poslušalci že lahko slišali konec lanskega leta. V nocojšnji sočen dialog med buržujskima zakoncema srednjih let v času večerje v odlični restavraciji na hudomušno humoren način razkriva igro o varanju.

Ciklus radijskih iger po kratkih zgodbah Stefana Bennija

Po aprilskih sobotnih premierah kratkih radijskih iger po kratkih zgodbah priljubljenega italijanskega avtorja Stefana Bennija vam bomo nocoj predvajali še ponovitev, ki ste jo poslušalci že lahko slišali konec lanskega leta. V nocojšnji sočen dialog med buržujskima zakoncema srednjih let v času večerje v odlični restavraciji na hudomušno humoren način razkriva igro o varanju.

Prevajalec Janko Petrovec
Prirejevalec in režiser Jože Valentič
Tonski mojster Matjaž Miklič
Glasbena opremljevalka Nina Kodrič

Ona Iva Kranjc
On Uroš Smolej
Natakar Uroš Maček

Traja 8′ 29″
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija zaključne oddaje kratkih radijskih iger, pete iz cikla po literaturi Stefana Bennija, Čisti računi

UROŠ SMASEK

“Čisti računi, dobri prijatelji”, se glasi dobro znani stari, latinski rek (izvirno “Clara pacta, boni amici”) in dandanes najbrž še zmerom vsaj deloma drži. In tako bi sodeč po Čistih računih, naslovu tokratne radiofonske miniature velikih razsežnosti v upodabljanju zapletenih medčloveških odnosov, “na prvo žogo” pričakovali recimo dobro-prijateljsko razčiščevanje takšnih ali drugačnih medsebojnih računov. Vendar omenjeni naslov dejansko še zdaleč ne pogojuje nujno dobrega – ali celo sploh ne – prijateljstva.
Dokaz tega je ravno tokratna niti ne 10-minutna, toda še kako neznansko zgovorna miniatura v priredbi in režiji prekaljenega Jožeta Valentiča (po prevodu Janka Petrovca, s tonskim mojstrom Matjažem Mikličem in glasbeno opremljevalko Nino Kodrič), sicer pa zadnja oziroma dodatna, peta po vrsti, iz dejansko štiridelnega vsakotedenskega sobotnega večernega cikla premiernih kratkih radijskih iger po literarnih miniaturah popularnega, sodobnega, žanrsko raznovrstnega, tudi ostro družbenokritičnega italijanskega pisca Stefana Bennija, predvajana 5. maja reprizno (premierno že lani) v ustaljenem terminu sklenjenega cikla ob 22:40 na nacionalno-radijskem Prvem programu.
Razčiščevanje medsebojnih računov je sicer v središču dogajanja, toda po eni strani na precej svojstven, a po drugi tudi na kar značilno (ne)medčloveški način, ko dokončno razčiščenje morda niti ni v dejanskem interesu, ampak je ponavljajoče se razčiščevanje postalo že skoraj nekakšen periodični “šport” … Tega se udeležujeta buržujska zakonca, ki se konkretno v umirjenem lokalu gresta na videz intimno besedno “igro” o varanju, ki ga v pritajenih dialogih očitata eden drugemu.
Za samo dejstvo varanja niti ni najpomembnejše, da sta buržuja, saj se varanje lahko dogaja med marsikom, medtem ko njuno buržujstvo predvsem zagotovi gmotno podlago za odškodninske zahteve enega do drugega in njihovo onemogočanje. In tako sta ves čas na preži eden za drugim in že kdove kolikič eden drugemu pravzaprav detektivsko natančno naštevata primere njunega medsebojnega varanja, včasih celo že kar bizarne in za ne vem koliko let v preteklost, in kot vsakič tudi tokrat zaključita “igro” izenačeno, do naslednje “runde”.
In če se slučajno dejansko nesmiselno vprašamo, kakšen smisel sploh ima tak zakon, onadva v bistvu že skoraj uživata v tem, da eden drugega tako besedno kot posebej gmotno “zajebavata”, pri čemer pa po zaslugi pritajenega obnašanja učinkujeta na pogled – vsaj natakarju v omenjenem lokalu – neznansko zaljubljena …! V tem odnosu sta doslej tako rekoč še ne slišano izvrstna glavna igralca Iva Krajnc kot nadvse prebrisana žena in Uroš Smolej kot njej v tem pogledu popolnoma konkurenčni mož in poleg njiju tudi Uroš Maček kot naiven natakar. Vsa situacija pa učinkuje zelo duhovito, toda hkrati s tudi zelo močnim priokusom ostre grenkobe.
Ob zaključku cikla tako lahko poudarimo, da bi si na podlagi očitno izjemnih literarnih predlog pronicljivega družbenega opazovalca Stefana Bennija želeli v prihodnje še kakšno radijsko igro! Bi pa po slišanem sodeč kakšna predloga lahko bila dobrodošlo izhodišče celo za film ali gledališče.

Vilma Štritof