Navidezni svet pristni muzejski izkušnji postavlja višjo ceno
V sodobnem času, ko naša življenja preplavljajo digitalne tehnologije, družabna omrežja in virtualen svet, se družbena vloga institucij, kot so muzeji in galerije, krepi. Na prvi pogled se sicer zdi, da spadajo muzeji v pretekli čas, vendar podatki kažejo, da se njihova obiskanost povečuje. Sodobni muzej vse bolj postaja ne samo prostor raziskovanja, interpretiranja in posredovanja znanja, temveč tudi platforma za družbeno kritično misel ter odpiranje aktualnih vprašanj. Hkrati pa, kot pojasnjuje Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, sodobni muzej vse bolj postaja tudi prostor zbiranja in druženja ljudi. Ljudje ravno zaradi odtujenosti, ki jo povzroča digitalizacija naših življenj, vse bolj iščejo "živo izkušnjo".
Danes so muzeji postali katedrale znanja in druženja. Ljudje gredo lahko v kavarno, spijejo kakšno kavo, se pogovorijo. In tako lahko muzeji bolj kompleksno obravnavajo človeka, ki tja pride. Muzeji so lahko tudi prostor zbiranja, kot so bile to pred veliko leti cerkve, in so skoraj že romarska izhodišča za ogled določenega mesta, kraja, v katerem je ta muzej.
Kot pojasnjuje etnologinja Tina Palaić iz Slovenskega etnografskega muzeja, so ključne besede sodobnega muzeja dostopnost, vključevanje, sodelovanje pri ustvarjanju muzejskih vsebin in družbena angažiranost muzeja. Po njenem mnenju je vloga sodobnega muzeja v tem, da poskuša dediščinske vsebine prenesti na vse ljudi.
Muzej s svojimi vsebinami mora biti dostopen vsem posameznikom. Dediščina, naravna in kulturna, je naša skupna dobrina, do katere imamo pravico dostopati vsi, in muzej si mora za to prizadevati. Lahko omenim možnost premagovanja arhitekturnih ovir, ustrezno prilagoditev razstav in vsebin za senzorno ovirane ljudi, predvsem pa je pomembna možnost sodelovanja pri ustvarjanju muzejskih vsebin.
Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije in Muzeja moderne umetnosti, pravi, da se je vloga muzejev, predvsem umetnostnih muzejev v zadnjih štiridesetih letih izrazito spremenila. Ob tem igra ključno vlogo prav sodobna umetnost, ki nas ves čas uči, kako drugače gledati na muzej, kako drugače gledati na zbirko, zgodovino, kako drugače gledati na občinstvo zunaj vseh neoliberalnih modelov.
Živimo v času, ko se mediji trudijo postaviti stvari v neke zelo razumljive, dostopne okvire. Seveda je to povezano s komercializacijo vsebin. Kompleksne vsebine se težje prodajajo, kar pa ne pomeni, da morajo biti te vsebine izbrisane. Mislim, da je naloga javnih institucij v tem, da vztrajajo pri kompleksnejših vsebinah. Ni treba, da je umetnost popolnoma razumljiva. Obiskovalcem je treba sporočati, da je dobro imeti neke svetove, ki jih ne razumemo popolnoma, in da obstaja neka neskončnost idej.
Ena izmed bistvenih nalog sodobnega muzeja je v njegovi družbenokritični vlogi, v podajanju refleksij aktualnih družbenih fenomenov in postavljanju vprašanj glede dilem sodobnega časa. Sodobni muzej predvsem mlajše občinstvo s povsem novimi pristopi nagovarja k dejavni vlogi in ga uči, da je muzej prostor znanja, a tudi prostor za oblikovanje kritične in svobodne misli.
