Razkošje v glavi

dr. Matjaž Bizjak

Podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga navdušuje raziskovanje v arhivih

matjaz2 (002)
dr. Matjaž Bizjak, BIH, 2013.
foto: Matjaž Bizjak.

»Življenje nam prinaša takšna in drugačna presenečenja«, pove Matjaž Bizjak, doktor zgodovinskih znanosti, ki je bil rojen in še vedno živi v vasici Dolga Poljana, ki jo najdemo med Vipavo in Ajdovščino.

Dolga Poljana.

foto: Wikipedia.org

Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na srednji-kmetijski šoli, saj so imeli, in še imajo  doma kmetijo in kar nekaj obdelovalne zemlje. To je bilo zanj čudovit čas, ki ga je prebil s številnimi prijatelji, mnogi med njimi so danes uspešni vinarji. Ko je razmišljal kam naprej je imel v mislih celo vojaško akademijo nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, vendar mu je oče to odsvetoval, češ tak študij ni za normalne ljudi. Po odsluženem vojaškem roku v Bihaću se je vpisal na študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1990 končal. Ker zaposlitve ni bilo se je odločil, da vstopi v takratno Teritorialno obrambno in kasneje v Slovensko vojsko. In tu se fantastična zgodba šele začne. Matjaž Bizjak vstopi v italijanske vojaške arhive  in razpleta Ariadnino nit dogajanja ob koncu I. svetovne vojne in dogajanje na takoimenovani rapalski meji.

Skupina finančni stražnikov na rapalski meji med Rakekom in Uncem, 1926.

foto: Ilustirarni Slovenec.

Zgodovina kot strast

Zgodovinarji so podobni rudarjem. Kadar namreč iščejo podatke v različnih arhivih, je to podobno, kot bi iskali rudo, tudi oni tako rekoč kopljejo med gorami arhivskega gradiva in včasih jih to mukotrpno, a tudi zanimivo delo takoj osreči s pomembnimi podatki, drugič pa je ves njihov trud neuspešen. Tako meni dr. Matjaž Bizjak podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga raziskovanje v arhivih navdušuje. Leta 1992 se je zaposlil v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski, kjer dela še danes.

Dodatna znanja

Izpopolnil se je tudi na področju bojne pirotehnike in razminiranja ter dve leti kot uslužbenec Združenih narodov v okviru posebnega programa OZN vodil pregledovanje minskih polj, raziskoval minske nesreče in načrtoval humanitarno razminiranje Kosova.  Za vtis kako poteka razminiranje minskih polj dodajam  fotografije posnete na Kosovo v letih 1999-2001,  ki so last Matjaža Bizjak.

 

Vse poti vodijo v Rim

V času vojne v Iraku in Afganistanu je daljše obdobje deloval tudi v ameriškem centralnem poveljstvu v Tampi na Floridi. V obdobju 2009-2011, torej v času napadov na Libijo, je opravljal dolžnost slovenskega predstavnika v italijanskem operativnem poveljstvu v Rimu. V tem času mu je bilo kot tujemu članu italijanskega obrambnega sistema omogočeno tudi delo v vojaških arhivih v Rimu. Tam je raziskoval predvsem takoimenovani- Alpski zid, sistem utrdb, ki jih je na meji s Kraljevino Jugoslavijo gradila Kraljevina Italija.

Alpski zid, vojašnica pod vrhom Slatnika, 2016.

foto: AndrejS.K

Na  spodnjih dodanih slikah, ki so v zasebni lasti M.G, vidimo prodor italijanske vojske ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Ob tem so enote zasedle tudi utrdbe takoimenovane Rupnikove linije, ki naj bi bila protiutež italijanskemu alpskemu zidu, vendar ta linija ni odgirala svoje obrambne vloge.

Od januarja 2017 dela kot predstavnik Slovenije,  na vojaški diplomatski dolžnosti v povezovalni pisarni zveze NATO v Beogradu.
Je tudi pisec več strokovnih člankov s področij slovenske vojaške zgodovine, pirotehnike in humanitarnega razminiranja.

Načrti?

Dr. Matjaž Bizjak želi uspešno končati delo v Beogradu in se vrniti v Slovenijo v Slovensko vojsko, kjer rad dela. Rad dela tudi doma na kmetiji, v vinogradu, sadovnjaku in  v gozdu. Rad ima preprosto življenje.

Dr. Matjaž Bizjak, 2013.

foto: Matjaž Bizjak.