Star maln pri Vrhniki

Star maln, Lintvern, Ajdovska stopnja? Se vam zdijo ta imena znana? Najbrž ste za vsaj eno izmed njih že slišali. Mogoče pa ne veste, da jih najdemo tako rekoč skupaj na obrobju  Vrhnike. Vse tri točke so lahko zelo zanimiv izletniški cilj, ne samo za prekaljene popotnike, kolesarje ali tekače, ampak tudi za družine.

 

Star maln leži globoko v dolini potoka Bele. Eden od njenih izvirov v bližini se  imenuje Lintvern – to je kraški sifon, občasni bruhalnik ali zaganjalka, ki vsake toliko bruha vodo, vmes pa izvir delno ali popolnoma presahne.

Sicer pa sta Star maln in omenjeni izvir na in ob vznožju gozdnatega pobočja Planine in če se od tu odpravimo proti njenemu vrhu, na katerem stoji razgledni stolp, najdemo skalni prag, ki ga imenujejo tudi Ajdovska stopnja. Po legendi je to odtis stopala velikanske Ajdovske deklice, ki je z eno nogo stala na Planini, z drugo na Ljubljanskem vrhu in v vodah potoka Bele prala perilo.  Star maln in izvir Lintvern bomo spoznali ob poslušanju nedeljske reportaže.

Zgodovina

“Med Logatcem in Vrhniko, ob strani, v gorah in divjinah, na levo, če hočeš iz Logatca na Vrhniko, prideš do vode, ki ima prav čudne muhe in neverjeten ustroj. Če se je dotakneš, teče, sicer pa ne …”, je v Slavi Vojvodine Kranjske zapisal Janez Vajkard Valvazor. Kmetje so mu pripovedovali o tem neverjetnem izviru in ga tudi peljali tja k vodi Beli, ki ji sicer pravijo “Pri starem malinu v jarku“.

“Stari malen nad Vrhniko” je poznal še en kranjski zgodovinopisec, Ludvik Schönleben.

Še pred Valvazorjem pa je o “Starem mlinu” pri Vrhniki pisal tudi pater Martin Baucher v knjigi “Zgodovina Norika in Furlanije”.

V Cankarjevem albumu  pa je  France Dobrovoljc zapisal:

“Ivan Cankar je Stari mlin vzel za prizorišče dogajanja že v začetniški črtici Vaški farizej, a v knjigi Nina ga takole opisuje: “Od daleč sem zagledal samoten, polrazpal mlin, in kakor vselej, kadar sem ga zagledal, me je obšla skrivnostna groza. Mlin je visel visoko kakor nad brezdnom. Izpod njega je curljal v globel siromašen potok, ki se je skoraj ves izgubljal med nasutim kamenjem. Gori za mlinom pa je ležala v globokem kotlu mirna, temna voda. Pogledal sem skozi odprto okno v mlin; zatohel, smradljiv vzduh je bil v temni izbi; stene, tla, strop, vse je bilo črno, polsegnila klop je ležala prevrnjena na tleh …”

Mlin se je sesul sam vase ob koncu prve svetovne vojne.

Lintvern

Sicer pa je  porušeni mlin stal ob potoku, ki izvira pol ure hoda višje. Izviru pravijo Lintvern (zmaj), potoku pa so od izvira do mlina nekoč rekli Šumljak. Kraški izvir, zaganjalka, bruha belo penečo se vodo, zato so potoku od mlina navzdol že nekoč rekli potok Bela, zdaj pa se to ime uporablja vse od izvira.

“Ljudska domišljija je v davnini spletla okoli Lintverna vrsto bajk o zmaju, ki je priklenjen v gori in jezno bruha slinasto peno, če podrezaš v njegovo žrelo. Na tem mestu so prvič ugotovili obstoj človeške ribice, ki jo je voda po podzemskih pretokih vrgla skozi Lintvernovo žrelo na dan kot – v pravljici – zmajevega mladiča,” je v Cankarjevem albumu zapisal France Dobrovoljc.

V društveni lasti

Koča Star maln, zemljišče okoli koče, ostanki mlina in del travnika pod mlinom so last Turističnega društva Blagajana.

 

V zadnjem desetletju sta se zamenjala dva najemnika okrepčevalnice. Leta 2010 je bila s soglasjem TD Blagajana v Starem malnu postavljena instalacija – kip s simpozija Forma viva 2009. Instalacija je bila poimenovana Kralj na Betajnovi.

Leta 2011 je bila izdelana prostorska strategija Starega malna, delovni naslov je bil “Vrhniki bomo nadeli ogrlico”. Društvo je pri tem projektu pridobilo 30 odstotkov nepovratnih sredstev na razpisu LAS Barje. Naslednje leto pa so arhitekti Delavnice d. o. o. izdelali Idejni elaborat, ki predvideva obnovo koče in okolice, postavitev mlina, kot je bil nekoč, in ureditev “zmajeve poti”.

Leta 2014 je po žledu društvo očistilo vejevje okoli koče, ki je po odstranitvi debel ostalo kot neprehodna ovira, aprila pa je sledilo čiščenje bazena.

Leta 2016 je društvo registriralo prostovoljstvo, v AJPES je vpisalo nove dejavnosti in s 1. majem začelo samo upravljati kočo.

 

Turistično društvo Blagajana

Predsednica Turističnega društva Blagajana Vrhnika Mirjam Suhadolnik je  januarja letos v Našem časopisu, glasilu Občine Vrhnika, med drugim  zapisala:

“Zaradi lepe narave, dobrih gostiln,  razmaha “tujskega prometa” so Cankarjevi sodobniki leta 1888 ustanovili “Društvo za olepšavo trga Vrhnike in njegove okolice”. Bilo je peto po vrsti od triintridesetih, kolikor je bilo ustanovljenih na našem ozemlju pred prvo svetovno vojno, deset let prej, preden je na Vrhniko pripeljal prvi vlak. Vlak na Vrhniko ne vozi že več kot petdeset let, Olepševalno društvo, Turistično društvo Vrhnika, od leta 1993 Turistično društvo Blagajana, ki  je preživelo tri vojne ter gospodarske krize, pa še vedno živi in deluje. Ustanovljeno je bilo v času, ko je Vrhnika že imela dobre cestne povezave pa tudi možnost prevoza po Ljubljanici. A, ostale so samo še ceste …

To zgodovino (Turističnega društva Blagajana) sta med drugimi začela pisati soustanovitelja Fran Kotnik, ki je že imel pred svojo hišo v Verdu ambiciozno zasnovan park z redkimi drevesnimi vrstami in najrazličnejšimi rožami, in Gabrijel Jelovšek, znan po prizadevanjih za lepo podobo svojega kraja in posebej za ureditev naravnega parka v Močilniku. Pri tem je bila pomembna povezava z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem, ki je v Ljubljani v tistem času skrbel za urejanje sprehajališč, parkov, drevoredov in razglednih točk.

O dejavnosti vrhniškega olepševalnega društva pa pričajo drevoredi ob glavni cesti skozi Vrhniko in mostički v Močilniku, ki pritegnejo pozornost na vrhniških razglednicah iz konca 19. in začetka 20. stoletja. O dejavnosti društva v tem času govori tudi spomenik Ivanu Grudnu, “zaslužnemu članu Olepševalnega in turističnega društva”, ki so ga leta 1907 postavili na Sv. Trojici,  prav temu “človekoljubnemu davkarju”, o katerem je pisal Ivan Cankar. Ivan Gruden je Olepševalnemu društvu podaril zemljišče na Sv. Trojici. Sicer pa je društvo zemljišča v Močilniku, Starem malnu, na Planini in še kje, kupovalo. Zgradilo je tudi nekaj večjih objektov. Leta 1923 so postavili paviljon pri Sv. Trojici, namenjen gostinski dejavnosti, leta 1933 so kupili zemljišče na lepi razgledni točki na Planini in naslednje leto tam postavili razgledni stolp, pozneje pa še betonsko klet, vodnjak in turistično kočo, leta 1938 so kupili zemljišče, tam uredili kopališče in studenček s pitno vodo. Obiskovalce so vabili z reklamnimi tablami na železniški postaji na Vrhniki in v Ljubljani. Izdajali so razglednice.

Sredstva za svojo dejavnost je društvo pridobivalo s članarino, prostovoljnimi prispevki, prodajo lesa, oddajo košenj, oddajo objektov v najem in drugo. V zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno, v času gospodarske krize in brezposelnosti, je takratni župan za ureditev turističnih točk prispeval kar 300 delovnih dni iz fonda za brezposelne.”

 

 

 

“Trlce”, pevke ljudskih pesmi iz Ligojne, so redne spremljevalke prireditev v organizaciji Turističnega društva Blagajana, v oblačilih s konca 19. in začetka 20. stoletja, kakršna so nosile ženske z obrobja Ljubljane.

 

Sogovornika

V oddaji sta kot sogovornika nastopila Mirjam Suhadolnik, predsednica Turističnega društva Blagajana Vrhnika, in Jure Žitko, član omenjenega društva in upravnik koče Star maln.

Akcije

Star maln je treba redno vzdrževati. Mirjam Suhadolnik, predsednica Turističnega društva Blagajana Vrhnika, je takole zapisala: “V Turističnem društvu Blagajana Vrhnika smo z ekipo Star maln uspešno bredli skozi poletno sezono, september jo je vremensko zagodel, sonce pa je spet sijalo v oktobru in pokukalo tudi v november. Neštetokrat  smo poleti odgovarjali na eno in isto vprašanje: Kdaj boste očistili bazen?

Da se razumemo, voda v bazenu in strugi je bila, je in verjamemo, da bo ostala čista. Na dnu pa se vedno znova kopičijo listje, mulj, trave, blato in vse tisto, kar na svoji poti  pobira  voda, ki jo izbruhne nepredvidljivi zmaj. Raki se niso pritoževali, v usedlinah so našli svoje zatočišče.

Prav zaradi živali v vodi bazena ne smemo čistiti kadar koli. Po strokovnem priporočilu  Zavoda za varstvo narave je čiščenje mogoče od oktobra do februarja, treba je ujeti pravi trenutek glede na vreme, poiskati izvajalce in povabiti prostovoljce. Začeli smo v sredo zvečer, ko  smo dvignili zapornico,  voda  je odtekala vso noč in še naslednji dan, Lintvern ima pač svoje muhe in po deževnem tednu se ga ne da prepričati, naj malo počaka. Na dnu bazena si med muljem ustvari svojo strugo in gre svojo pot.

V petek zjutraj je v strugo in bazen zapeljal bager, a, glej ga, šment, prav takrat, ko se je tehnološki zmaj odpravil na pot po njej,  je vodni zmaj znova pokazal svojo moč. No, počakati je bilo treba, da se je umiril, potem je šlo gladko. Bagerist je mulj odlagal na brežino, prostovoljci smo grabili dno in rake, ki so se pokazali,  pobirali v vedra pod budnim očesom predstavnika Zavoda za varstvo narave. Kar nekaj življenja smo preselili v vedra in ugotovili, da so samičke plodne, saj so pod repki skrivale malo goro jajčec. Ribi sta odplavali s tokom, račke pa se niso dale motiti, ves čas so opazovale dogajanje in nikamor se jim ni mudilo. Vrhniški gasilci so oprali blatni rob bazena, nato pa smo v petek zvečer zapornico spustili. Raki so, kolikor je bilo seveda mogoče, čez noč  našli pot v vodo.

Gore materiala na brežini je bilo v soboto treba prepeljati na ustrezno lokacijo.

V nedeljo je bilo spet vse po starem. V Star maln se je vrnil mir, le blatne sledi so še pripovedovale o opravljenem delu, v ponedeljek pa je zapadel prvi sneg. Pravljična idila vabi obiskovalce, da zadihajo, si spočijejo oči in za vsaj kratek čas pozabijo na vsakdanje tegobe.

 

Zahvala – Hvala, gasilci!

Pred letom se je na Vrhniki zgodila huda ekološka nesreča, pogorel je Kemis. Gasilska oprema gasilcev, ki so gasili ta požar in Vrhniko rešili pred ekološko katastrofo, je bila popolnoma uničena. Turistično društvo Blagajana Vrhnika je s svojo ekipo Star maln takoj prvo nedeljo po požaru organiziralo dobrodelno prireditev “Hvala, Gasilci”. Odziv organizacij, društev, glasbenikov, občanov … je bil neverjeten. V eni sami nedelji so zbrali 2400 evrov.

 

 

Dodatek

V Turističnem društvu Blagajana Vrhnika pripravljajo še različne druge prireditve. Mirjam Suhadolnik je zapisala:

“MOČILNIK

Turistično društvo Blagajana je lastnik večjega dela parka na desnem bregu Ljubljanice od sredine izvira, tudi dela s skalo na kateri je Jazonova pest in spominsko obeležje Ivana Cankarja. TD je tudi lastnik zemljišča in kapelice Sv. Antona, stavbe “Stari Močilnik”, terase in parkirišča. V lasti ima tudi gozdno potko in pobočje od restavracije proti Mirkam. V desetletnem obdobju so se kopičile težave z najemniki stavbe in zemljišč.

Jeseni 2010 je to območje močno prizadela poplava. Turistično društvo Blagajana in Zavod Ivana Cankarja sta nastalo škodo po poplavi skupaj sanirala. Katastrofalne posledice pa je na  povzročil žledolom. Zaradi oviranja dostopa preko tujega zemljišča do parka, se je sanacija v Močilniku močno zavlekla, pričelo pa se je pravdanje za mejo, ki je dobilo sodni epilog šele spomladi 2017,  ki se je v izogib vedno večjim stroškom  končalo s poravnavo. Do končnega povračila pravdnih stroškov, ki jih je TD Blagajana založilo za pravdanje, je prišlo januarja 2018.

Apetiti po lastnini  društva so veliki tudi s strani Sklada kmetijsiih zemljišč RS. TD Blagajana je v boju proti negativnostim, ki so se kar kopičile, začelo z protestnim branjem Cankarjevih besedil septembra 2016. Branje je preraslo v kulturni dogodek vsako sredo v Močilniku, občasno pa bralci gostujejo na drugih lokacijah. Do  odprtja razstave se je zgodilo že 80 bralskih sred. Dodati pa je treba tudi številne druge priložnosti, na katerih sodelujejo.

Te so: V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika  Cankarjev laz, Literarni večer Karla Grabeljška, ogled drame Hlapci iz leta , Marija Iskrenovič je bralcem in poslušalcem   pripovedovala o življenju in delu Ivana Cankarja branje v “Knjižnici pod krošnjami”. Dvakrat je potekalo branje v Doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica, v Gostilni Bajc, v Starem malnu….   30. januarja so bralci nastopili na odprtju razstave Zamolklozelena voda Močilnikova Tatjane Verbič v Mali dvorani Cankarjevega doma. Slikarka je bralce upodobila na platnu.

TROJICA

TD Blagajana je lastnik zemljišča od zadnjih hiš Na klancu do Cankarjeve klopce in obzidja cerkve na desni strani proti vrhu ter do “božjega groba” na levi strani.

Na Sv. Trojici je Turistično društvo v zadnjem desetletju  dvakrat  organiziralo prireditev Tu smo doma in dvakrat Srečanje članov društva in podelitev Blagajan. V sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi  smo organizirali kresovanje z bogatim kulturnim programom.

Sv. Trojica ali “Fijolna gora” kakor so rekli stari ljudje, je biser sredi mesta z bogato zgodovino in arheološko dediščino. Ivan Cankar jo je v svojih delih omenil najmanj osemindvajsetkrat.”

 

STAR MALN

“ŽIVEL 1. MAJ” so poimenovali prireditev 1. in 2. maja, ko po tradiciji v Star maln privabi številne obiskovalce. To je bil začetek nove zgodbe Starega malna. Že v prvih treh mesecih so prostovoljci opravili več kot 3000 prostovoljskih ur za nujno sanacijo in vzpostavitev osnovnih pogojev dela, za ureditev okolice in  obratovanje koče.

Fotoutrinki

Fotografije je posnel Jure Žitko.

Nekaj iz društvene zgodovine

V oddaji je v ospredju resda Star maln, pa vendar naj dodamo še nekaj podatkov iz bogate zgodovine Turističnega društva Blagajana, kot nam  jih je posredovala predsednica društva Mirjam Suhadolnik:

“Leto 1929. Tega leta je Olepševalno društvo pristopilo v članstvo zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana in vložilo prošnjo na ravnateljstvo Železniške direkcije za nedeljski tujski vlak Ljubljana-Vrhnika po znižani ceni.

Leta 1930 so se posebej posvetili urejanju Močilnika in Sv. Trojice, ker so ob odkritju spomenika Ivanu Cankarju pričakovali številne izletnike iz Amerike.

Leta 1934 so postavili razgledni stolp na Planini in leto dni kasneje še skromno kočo, klet in vodnjak. Pri Lintvernu so leta 1937 postavili klopi in mizo za izletnike, v Močilniku pa zgradili nov mostiček, leto kasneje so v Starem malnu postavili barako, ki jim jo je podaril gospodarski odbor za izgradnjo vodovoda, , uredili okolico, zgradili nov, višji jez, ter studenček s pitno vodo in dokupili zemljišče.

Načrte za ureditev večjega kopališča niso uresničili zaradi previsokih stroškov. Vsa nadaljnja dela jim je preprečila vojna. Društvo se je umaknilo v ilegalo. Po Mussolinijevem dekretu 3.maja 1941 o priključitvi k Italiji, so bila ukinjena vsa društva, tudi olepševalna in društva za tujski promet. Ponovno so se člani društva sestali 24. oktobra 1945 v gostilni Lovec.

Opustošenje je bilo veliko. Okupator je posekal vse drevje na Sv. Trojici in uničil paviljon Lepi razgled, razgledni stolp, leseno brako, klet in vodnjak na Planini. Društvo se je takoj lotilo obnove turističnih postojank, na novo so nasadili park na Sv. Trojici in ga poimenovali Cankarjev gaj. V Močilniku so preuredili točilnico, most, kapelico Sv. Antona in sprehajališče, zato so eta 1960 so v Močilniku dokupili dve parceli. 22. maja 1955 pa je na Planini zasijal nov razgledni stolp. Tudi v Starem malnu so dokupili parcele, uredili kopališče ter dokončali gradnjo koče. Društvo je večino del financiralo samo, s svojimi sredstvi, udarniškim delom, na pomoč jim je priskočil Občinski ljudski odbor na Vrhniki.

Leta 1960 je izdelalo turistični zemljevid Vrhnike in okolice.

1963 je bil zgrajen hotel Mantova, društvo pa je odprlo Turistični biro v centru Vrhnike in zaposlilo prvo uslužbenko.

Leta 1964 je društvo stolp na Planini odstopilo Planinskemu društvu Vrhnika, ki od takrat dalje skrbi zanj.

Leta 1967 skupaj s Počitniško zvezo ustanovi avto-camp pri telovadnici Partizan na Vrhniki. Prizadevali so si za pridobitev privatnih sob za namestitev turistov. Število nočitev je skokovito naraščalo vse do izgradnje avto ceste Vrhnika – Postojna. Delovanje Turističnega biroja je počasi zamiralo. Zaprli so ga 1977. leta in šele čez pet let je društvu uspelo pridobiti nove prostore.

Nikakor pa ni zamrlo delo društva. Še naprej so urejali turistične točke, izdajali so razglednice, pozivali bralce Našega časopisa, ki je začel izhajati leta 1973, naj se vključijo v društvo, v Starem malnu so 1987 organizirali prvomajsko srečanje in tja pripeljali tudi elektriko.

V 90. letih so izdali turistične brošure, skrbeli za urejenost in razvoj Močilnika, Sv. Trojice in Starega malna, kjer je 1993. leta postavilo novo mlinsko kolo. Na novo je formiralo komisijo za urejenost okolja, veliko pozornost je namenilo gostinski ponudbi v občini. Organiziralo je prireditve družabnega značaja in leta 1992 skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Vrhnika izpeljalo Argonavtski sejem, ki je prerasel v tradicionalne Argonavtske dneve. Orgaiziralo je novoletni sejem, silvestrovanja na prostem in se vključilo v akcije Turistične zveze Slovenije “Moja dežela – lepa, urejena in čista”. Sodelovalo je na turističnih sejmih po Sloveniji.

Skupaj z občino Vrhnika leta 2003 ustanovi Turistično informativni center, ki je v okviru društva deloval do konca leta 2005. 1. januarja 2006 je Občina Vrhnika ustanovila Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem. Turistično društvo je preneslo del svoje dejavnosti na ZIC. Odslej je zavod organizator Argonavtskih dnevov, decemberskih sejmov, prevzel je delovanje TIC….

Turistično društvo Blagajana sedaj deluje kot nevladna organizacija. V lasti ima zemljišča in objekt v Močilniku, kjer se na svojstven način, z branjem Cankarjevih besedil, vse od septembra leta 2016, bori za naravno in kulturno oživitev tega naravnega parka, kamor je zašla neprimerna dejavnost. V lasti ima zemljišča na Sv. Trojici, ki jo Ivan Cankar v svojih delih omenja najmanj osemindvajsetkrat. Društvo je lastnik Starega malna, ki ga je 1. maja 2016 prevzelo tudi v upravljanje. S prvo prireditvijo Živel 1. maj, je oživel tudi ta mali raj na Vrhniškem.

Turistično društvo Blagajana vsako leto prireja tradicionalni sejem Vse za vrt in dom, srečanje priseljenih občanov z domačini Tu smo doma, organizira Srečanje folklornih skupin ter ljudskih pevcev in godcev, soorganizira in sodeluje na prireditvah Argonavtski dnevi, Gregorjevo – luč v vodo….. 2016 je v Starem malnu gostilo skoraj 200 mladih Francozov, potovali so po evropskih državah, v Sloveniji so si za postanek izbrali Star maln. Spoznavanje dežel, ljudi, kulture in dobrodelnost so karakteristike tega potovanja. Letos se bodo ponovno ustavili na Vrhniki, v Starem malnu in v športnem parku, saj je število naraslo že na 750 udeležencev z 250 avtomobili. Za nas to pomeni 750 potencialnih turistov s svojimi družinami. To leto se jim pridružujejo tudi Belgijci in Italijani.”