Dve najkrajši Bennijevi zgodbi, je režiser Klemen Markovčič združil v svojevrstni zvočni diptih. V obeh je namreč v ospredje postavil Bennijevo duhovito naracijo, ki tokrat v le nekaj stavkih razpira izhodišče za nadaljnje razmisleke. V prvi spoznamo zgodbo moškega, ki nikoli ničesar ne dokonča. V drugi pa se razkrije pregovorna zmedenost vladarjev in hkrati njihova ohola ostrina pri odločanju in zagovarjanju edinega, lastnega prav; tudi takrat, ko se absolutno motijo.

Premierni cikel kratkih radijskih iger po Stefanu Benniju

Dve najkrajši Bennijevi zgodbi, je režiser Klemen Markovčič združil v svojevrstni zvočni diptih. V obeh je namreč v ospredje postavil Bennijevo duhovito naracijo, ki tokrat v le nekaj stavkih razpira izhodišče za nadaljnje razmisleke. V prvi spoznamo zgodbo moškega, ki nikoli ničesar ne dokonča. V drugi pa se razkrije pregovorna zmedenost vladarjev in hkrati njihova ohola ostrina pri odločanju in zagovarjanju edinega, lastnega prav; tudi takrat, ko se absolutno motijo.

Prevajalec Janko Petrovec
Režiser Klemen Markovčič
Tonska mojstrica Sonja Strenar

Pripovedovalka Janja Majzelj
Moški Stane Tomazin
Majordom Blaž Šef
Vladar Matija Vastl

Traja 02′ 23” in 01′ 13”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija nove oddaje kratkih radijskih iger, tretje iz cikla petih po literaturi Stefana Bennija, z igrama Zgodba bolhe s črnega psa in Kakšno je vreme?

UROŠ SMASEK

Neznansko presenečenje je tretja nova radiofonska miniatura iz aktualnega sobotnega večernega cikla petih oddaj premiernih kratkih radijskih iger po kratkih literarnih predlogah enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih piscev, tudi žanrsko raznovrstnega Stefana Bennija (v tokratnih prevodih Janka Petrovca), ki je bila premierno predvajana 21. aprila v že običajnem terminu ob 22:40 na Prvem programu nacionalnega radia. Neznansko presenečenje pa je najprej zato, ker smo že na začetku cikla 7. aprila pomislili, da smo ob poslušanju takratne odlične, le nekaj več kot 5-minutne miniature (Naključja) uspeli v ciklu slišati obenem že nekaj najkrajšega.
Resda tokratna oddaja (načrtno je samostojno ne imenujemo radijska igra ali miniatura, o čemer več v nadaljevanju) ni popolnoma najkrajša, ampak približno enako dolga ali še malenkost daljša (od omenjenih Naključij), a s to bistveno razliko, da v malce manj kot 6 minutah (vključujoč napoved in odjavo ob koncu) obsega kar dve radijsko-igrski miniaturi, eno v trajanju manj kot 2 minuti in pol ter drugo v dobri minuti, naslovljeni Zgodba bolhe s črnega psa in Kakšno je vreme?. A saj smo že ugotovili, da daljša ali krajša obsežnost igre sama po sebi še ne zagotavlja ničesar. In tako smo s tokratnima miniatur(ic)ama bili deležni presenetljivih, duhovitih, celo družbenokritično satiričnih dosežkov.
Obe kratki in jedrnati radijski igri (po napovedih najkrajši iz cikla) sta v režiji Klemna Markovčiča in ob sodelovanju tonske mojstrice Sonje Strenar zvočno zaživeli kot formalno nekakšen diptih, s tem da bi glede na njuni vsebini (pripovedi) lahko bili predvajani tudi samostojno vsaka posebej. Vendar pa jima je skupna tudi problematika sicer raznovrstnih medčloveških odnosov, toda zaznamovanih z določeno nadvlado človeka nad sočlovekom.
V prvi igri se to kaže v odnosu med moškim, ki mu nikoli ne uspe dokončati ničesar, česar se loti, zato odločno sklene, da ne bo več tako, in pripovedovalko njegove zgodbe, ki pa zelo kmalu ugotovi, da mu kljub odločnemu sklepu niti tega samega spet ne bo uspelo izpeljati, in prevzema iniciativo, mu vse bolj naveličano že kar skače v – in celo jemlje – besedo. Brezupnega odločneža in odločno pripovedovalko sta odlično oživila igralca Janja Majzelj in Stane Tomazin, vsak po svoje ponavljajoče in variirajoče skoraj kot že v nekakšnih vajah v slogu.
V drugi igri, ki jo tudi vodi ista pripovedovalka, pa vladar, ki ga je oživil Matija Vastl, po lagodnem prebujenju vpraša uslužnega majordoma v oživitvi Blaža Šefa po vremenu in dobi njegovo pojasnilo, da on kot vladar odloča o tem, kakšno je vreme. Nakar naroči majordomu čimprej objaviti v javnosti lepo vreme, sam pa za zastrtimi zavesami sklene še malce poležati in vladarsko izniči, kar mu svetuje majordom, da ko bo šel ven, naj s sabo vseeno vzame – dežnik …! V obeh igrah pa uvodni zvočni miks oziroma mešanica določenih (napovednih …) poudarkov iz njiju da vsemu skupaj dodatno svojstveno zvočno razsežnost.

Prvi