Jakobova pot

Leta 1985 je UNESCO vključil Jakobovo pot med svetovno dediščino.

foto: Suzanne Boyd

Leta 1987 je Svet Evrope priznal kulturno pomembnost poti, ki prečkajo vso Evropo s ciljem v Santiagu, in jo imenoval “evropska pot pobožnosti”. Jakobova pot je ena najstarejših in največjih množičnih poti, ki že več kot tisoč let privlači romarje različnih ras, verskega prepričanja in starosti, da se podajo na svojevrstno telesno in duhovno doživetje. Zelo je priljubljena tudi med Slovenci, ki se na pot odpravijo peš ali s kolesom.

Saša Cener iz Šmarja pri Kopru se je na dolgo pot odpravil čisto sam.

Izidora Škamperle iz Senožeč, se je na pot odpravila že večkrat in po vseh popotovanjih ji ostajajo bogati spomini.

Janez Češarek ne bo nikoli pozabil 75-dnevnega popotovanja od Grosuplja do Atlantika.

Marjeta in Metodij Rigler sta med prvimi Slovenci, ki sta prehodila Jakobovo pot ali El Camino de Santiago.