Akademik profesor doktor Jože Mencinger je “zaslužni profesor Univerze v Ljubljani«. Pravnik in ekonomist, ki je več kot 40 let poučeval in raziskoval na Pravni fakulteti v Ljubljani. V osamosvojitvenem obdobju je kot ekonomski disident akademsko okolje za krajši čas zamenjal za politični parket. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani, leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pred kratkim je izšla njegova knjiga z zanimivim naslovom » UDBA in bela tehnika« v kateri je izbor kolumn, kritičnih zapisov in predavanj na temo razpadanja Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in razmer v slovenski politiki ter gospodarstvu.
Intervju s prof. dr. Jožetom Mencingerjem
Akademik profesor doktor Jože Mencinger je “zaslužni profesor Univerze v Ljubljani”. Pravnik in ekonomist, ki je več kot 40 let poučeval in raziskoval na Pravni fakulteti v Ljubljani. V osamosvojitvenem obdobju je kot ekonomski disident akademsko okolje za krajši čas zamenjal za politični parket. Dva mandata je bil rektor Univerze v Ljubljani, leta 1995 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pred kratkim je izšla njegova knjiga z zanimivim naslovom » UDBA in bela tehnika« v kateri je izbor kolumn, kritičnih zapisov in predavanj na temo razpadanja Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije in razmer v slovenski politiki ter gospodarstvu.
Ena od posledic globalizacije so tudi nove oblike dela, v večini sveta je večina dela prekarnega. Dr. Mencineger to poimenuje s staro slovensko besedo dnina, hkrati ugotavlja, da so prvomajska praznovanja v veliki meri izgubila svoj nekdanji pomen, ker delavci nimajo več takšne specifične teže kot nekdaj.
Tudi vpliv sindikatov je bistveno manjši, izjema so sindikati javnega sektorja, zdravniki lahko veliko dosežejo, ali pa žerjavisti v Luki Koper.
V sodobnem svetu ne gospodarimo zaradi pomanjkanja dobrin, ampak zaradi pomanjkanja dela. Je rešitev univerzalni temeljni dohodek oziroma »temeljni državljanski dohodek«?
Ena od rešitev je univerzalni temeljni dohodek, jaz sem prepričan, da je ekonomsko izvedljiv, ni pa ideološko sprejemljiv. UTD bi lahko kombinirali s t.i. helikopterskim denarjem, to je denar, ki gre od centralne banke neposredno k potrošnikom.
Po Evropi se je razširil razširil strah, da bodo begunci ogrozili ekonomsko podstat EU, da bodo evropski državljani izgubljali delovna mesta, evropski davkoplačevalci pa da bodo zaradi beguncev plačevali več. Papež Frančišek na prihod beguncev gleda drugače, govori o človeški in civilizacijski odgovornosti, da ljudi v stiski sprejmemo in jim pomagamo. Zaradi tega je bil deležen tudi kritik, med drugim naj bi “z zlorabo vere porušil temelje sodobne ekonomije”.
Če s kom, se strinjam s papežem Frančiškom, praktično v vseh pogledih. Razumljivo, da je proti kapitalizmu, takšnemu kot smo ga zgradili, saj nimamo več lastnikov podjetij, zdaj so samo lastniki premoženja. Lastnik podjetja je pozitivna oseba, mar mu je za delavce in podjetje, lastniki premoženja pa stremijo samo k povečanju le tega in nimajo nobene odgovornosti do zaposlenih. Zato sem vesel, da sta se na svetovni ravni v zadnjem času pojavili dve pozitivni osebi: papež Frančišek in Bernie Sanders. Sanders se iskreno predstavlja za socialista, čeprav je v bistvu socialdemokrat, papež Frančišek pa se implicitno razglaša za socialista.
Doktor Mencinger meni, da se leto 2013 ni končalo leta 2013. Nerazumljivi postopki oblasti, evropskih in slovenskih, se nadaljujejo in porajajo nova vprašanja.
Povsod si oblasti – denarne, izvršne in zakonodajne – prizadevajo reševati svoje banke in podjetja ter ščititi svoje državljane. Zakaj naše oblasti – denarna, izvršna in zakonodajna – raje uničujejo banke, razprodajajo podjetja in domačim vlagateljem jemljejo prihranke? In zakaj jim pri tem pomaga velik del “ekonomske” znanosti, ki se nikoli ne zmoti biti na pravi strani? Iz ubogljivosti ali preračunljivosti?
Doktorju Mencingerju se zdi povsem nesprejemljivo, da se je parlament, ki je sprejemal zakone, ki so omogočili nastanek bančne luknje in tajkunov, zdaj prelevil v »tožilca«.
Najprej so preganjali tajkune, ker je bilo to politično moderno, potem so ugotovili, da so sporne kredite dajali bankirji in se je začelo preganjanje bankirjev. V tretji fazi, čez nekaj let, pa sem prepričan, da bodo prišli na vrsto tisti, ki zdaj razprodajajo slovensko premoženje.
