Čez mesec dni se s pisanjem šolskega eseja začenja spomladanski rok splošne mature. Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature v treh oddajah pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Najprej se z dijaki in profesorico slovenščine ljubljanske Gimnazije Bežigrad poglobljamo v roman Cirila Kosmača Pomladni dan, okarakteriziramo glavne osebe in odnose med njimi ter razmišljamo o življenjski filozofiji pripovedi.

Poglabljamo se v roman Cirila Kosmača Pomladni dan

Čez mesec dni se s pisanjem šolskega eseja začenja spomladanski rok splošne mature. Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature v treh oddajah pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Najprej se z dijaki in profesorico slovenščine ljubljanske Gimnazije Bežigrad poglobljamo v roman Cirila Kosmača Pomladni dan, okarakteriziramo glavne osebe in odnose med njimi ter razmišljamo o življenjski filozofiji pripovedi.

Roman prvič v knjižni izdaji izide leta 1953, literarni kritik Herbert Grün ga je imenoval razpotna točka zgodovinskega vzpona našega slovstva, več kot 30 let kasneje, leta 1985, ga je literarni zgodovinar Boris Paternu opredelil kot kontrapunkt med klasiko in modernizmom. Gre za roman, ki je v prvi vrsti napisan v izjemno lepi slovenščini. Kosmač je bil doma s Tolminskega, to je bilo med obema vojnama pod italijansko okupacijo, kar je tudi pri njem vzbudilo posebno skrb za jezik. Roman gradi na zgodbi, ta je pretežno prvoosebna, delno tudi avtobiografska, pisatelj tako živo opisuje situacije, od vojne, italijanske okupacije, družinske probleme, težavne socialne razmere, da bralca nenehno vleče v zgodbo … Gre za delno asociativni roman, saj pripovedovalec skače iz ene na drugo asociacijo, ob tem pa jih povezuje tudi s sedanjostjo. Roman je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine. Stavek, s katerim se roman začne in konča, je postal že skoraj citat: Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kot iz čistega srebra ulit. To je le ena od primer poleg drugih metafor, ukrasnih pridevkov, narečnih besed, stalnih besednih zvez in drugih značilnosti Kosmačevega sloga.

Na tej povezavi lahko prisluhnete oddaji o Ubežnih delcih Anne Michaels, 16. aprila pa bomo v Studiu ob 17h povezali oba romana in dali konkretna navodila za pisanje maturitetnega eseja.

Tadeja Bizilj