Filmska zgodba o odkrivanju zamolčane družinske zgodovine
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, kot je povedala Mojci Delač, da ima slovenske korenine.
“Zgodba je zelo nenavadna. Odrasla sem kot Italijanka v Trstu. Za konec tedna sva z očetom pogosto zaradi tega ali onega razloga hodila v Slovenijo, v kateri je imel veliko prijateljev. Potem pa sem pred petimi leti kar nenadoma ugotovila, da je bila celotna veja moje družine zelo pomemben del slovenske skupnosti v Trstu. V arhivih naj bi obstajalo kar štirideset map z imenom »Turina«. To me je zares pretreslo.”
Razlog za zamolčanje slovenskih korenin je bil strah zaradi politike, ji je pojasnil oče:
“Leta 1921 sta se njegova oče in mama odločila, da z otroki ne bosta več govorila slovensko. Potem mi je priznal tudi, da je kot otrok vedno poslušal, kako sta se med seboj pogovarjala po slovensko.”
Prvi odziv Romane Turina je bila osuplost, še danes pa se čuti prikrajšano za velik del svoje dediščine. Zakopala se je v arhive in začela preučevati dokumente o svoji družini. Tako je naletela tudi na Vladimirja Turino.
“Ugotovila sem, da je bil Vladimir Turina očetov bratranec. Najzanimivejše pa je to, da sta bila vedno v stiku. Enkrat na teden sta se dobila na kavi v Trstu. Vladimir Turina je bil zelo pomemben zaradi boja proti fašizmu, zaradi njega je tudi pristal v ječi. Bil je pisatelj in direktor trgovske šole v Trstu. Zares sem ponosna nanj.”
O odkrivanju zamolčane družinske zgodovine, filmskem ustvarjanju, Borisu Pahorju in raziskovalnih načrtih, povezanih tudi s Srečkom Kosovelom, pripoveduje v tokratni oddaji.
Filme, v katerih je razkrivala življenjsko zgodbo svoje družine, si lahko ogledate na tej povezavi.
Z rektorico reške univerze Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na tamkajšnji filozofski fakulteti. Pomemben bo ne le za krepitev slovenščine, temveč tudi za sodelovanje med profesorji reške in ljubljanske univerze.
Direktorica razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač pojasni, kaj pomeni etični turizem, ki ga načrtujejo v Porabju.
Živahno je tudi v Pavlovi hiši v Pótrni, kulturnem središču Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Do sredine julija je tam na ogled razstava Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti, ki spominja in opominja na posledice velike vojne, končane pred sto leti. Pridružimo pa se tudi praznovanju 180-letnice folklorne skupine Val Resia.
Prisluhnite!
