Izšel je Ribiški slovar uglednega jezikoslovca in ribiča prof. dr. Toma Korošca.
Če ribiči ne bi skrbeli za svoje besedoslovje, bi imeli v ribištvu veliko angleških in nemških besed
Ste vedeli, da beseda laks izvira iz nemškega jezika in da je ustreznejša slovenska besedna zveza zanj ribiška, to je muharska vrvica? Ali pa da je trnica vrhnji oz. zadnji del muharske predvrvice, na katerega je privezana muha? Pomen omenjenih besed lahko od danes naprej preverite v Ribiškem slovarju jezikoslovca in ribiča Toma Korošca, ki ga je izdala Ribiška zveza Slovenije. Da ribiči že dolgo in vestno skrbijo za svoje besedoslovje, pripoveduje predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl, ki se spomni, da je že kot začetnik v ribištvu v roke vzel eno temeljnih del o muharjenju avtorjev Vojlča, Korošca, Urbančiča, Fratnika in Ocvirka.
Nisem ga prebiral, ampak sem ga požiral. Že takrat, se spomnim, da sem naletel na poslovenjene izraze za umetne muhe, ki se uporabljajo pri muharjenju. V podzavesti so mi ostali izrazi: slovenski šaš, cimetaš, poletaš, črnaš, sivaš itd. Ko sem se pozneje pogovarjal s kolegi ribiči, so vsi uporabljali te izraze, ne pa angleških. Kar pomeni, da se je priraslo v naš besednjak.
Slovar o ribištvu je precej specifičen. Kdo vse ga bo vzel v roke?
Najprej ribiči in ribiški funkcionarji, se pravi tisti, ki vodijo ribiške družine. Potem tisti, ki kakor koli pišejo o ribičiji. In pa seveda tisti, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, se pravi slovenisti.
Slovar o sladkovodnem ribištvu obsega 299 strani.
