Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.
V zbirki zaplenjenih stvari najdemo vse mogoče predmete - od tuje hrane, nakita in slonovine, čevljev iz pitonove kože do nagačenega volka in kitove kosti
Le malokdo ve, kako pomembno vlogo so imeli slovenski cariniki pri osamosvajanju. Namesto da bi denar od pobranih carin pošiljali v Beograd, so ga odvajali v slovenski proračun, ki je bil tako na začetku delovanja nove države malo bolj poln, kot bi bil sicer. Večina pa se vas verjetno spomni kolon in dolgotrajnega čakanja na meji, ko ste se s stvarmi, ki jih v Jugoslaviji ni bilo mogoče kupiti ali pa so bile veliko dražje, vrnili iz Italije ali Avstrije.
Slovenska carina je z osamosvojitvijo dobila drugačno vlogo, še bolj pa se je njeno delovanje spremenilo po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Danes cariniki tako kot nekoč izvajajo nadzor nad uvoženim blagom, poleg tega pa tudi kontrolirajo prevozna sredstva, preverjajo vinjete, pogonsko gorivo, se ukvarjajo z delom na črno, terjatvami itd. Carinike najdemo na primer v Luki Koper, na Carinski pošti, Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, po Sloveniji pa krožijo tudi mobilni oddelki.
Medtem ko metode dela carinikov v veliki meri ostajajo skrivnost, skrivnost niso številke o zaplenjenih predmetih, ki jih zasežejo. Vodja mobilnega oddelka Ljubljana Darko Pašič:
“V letu 2017 so uslužbenci mobilnih oddelkov – predvsem na meji s Hrvaško – zasegli skupno 100 kg marihuane. Droga je bila največkrat skrita v osebnih vozilih. Odkritih je bilo tudi nekaj manj kot 83 tisoč kosov tablet prepovedanih snovi v športu. V Sloveniji je bilo zaseženih nekaj čez milijon in pol kosov cigaret ter okoli 580 kg drobno rezanega tobaka.”
Kot pravita Zvonko Perovšek, pomočnik vodje oddelka za carinjenje na letališču Jožeta Pučnika, in Aleksander Iskra, višji carinik in vodja izmene, ima vsak zaseženi predmet čisto svojo zgodbo. Z nami sta delila tisto o zaplenjenem volku.
Zasegli smo ga lovcu, ki je volka ujel v Bosni in Hercegovini. Zjutraj je šel na lov, ga odrl in kožo dal v nakupovalno vrečko, nato pa odšel na letalo. Popoldan je pristal na Brniku in prišel k nam, da bi blago prijavil. Imel je namreč urejene vse papirje. Ko smo jih pregledali, pa se je izkazalo, da enega vendarle nima. Ker je Slovenija podpisnica konvencije CITES, BiH pa ne, tega dokumenta tam ni uspel dobiti, saj ni bilo organa, ki bi ga lahko izdal. Volk je zato ostal pri nas. Skupaj smo se odločili, da ga bomo dali nagačiti, gospod pa ga je še večkrat prišel pogledat.
Zanimiva je tudi zgodba torbice iz pitonove kože.
Je izdelek ene od priznanih slovenskih oblikovalk. Od nje jo je kupila ena Američanka, ki pa torbice ob uvozu ni prijavila njihovi carini. Pozneje se je odločila, da ji torbica vendarle ni tako zelo všeč in jo pričela prodajati prek eBaya. Tam jo je od nje kupila ženska iz Slovenije. Želela jo je nositi na poroki. Američanka ji je torbico poslala po pošti in tako je ta prišla do nas. Ker smo ugotovili, da je torbica iz prave pitonove kože, smo od Slovenke zahtevali potrebne dokumente o uvozu. A teh Američanka ni mogla poslati, saj kot rečeno, torbice ob uvozu ni prijavila.
Nekatere fotografije zaseženih predmetov, ki si jih je mogoče občasno tudi ogledati, najdete spodaj.
