Je poleg vplivnežev, politične propagande, manipulacije in trolov na družbenih omrežjih tudi prostor za oblikovanje boljše družbe?
V 60. letih prejšnjega stoletja so sociologi ugotavljali, da so mladi apatični in jih družbeni problemi ne zanimajo. Sociolog Talcott Parsons je takrat zapisal, da mladi ne morejo biti predolgo tiho. Bil je eden redkih, ki ga študentske demonstracije 1968 niso presenetile. Pol stoletja pozneje veljajo o mladih podobna mnenja o nezainteresiranosti. Marsikoga so zato presenetili dijaški protesti proti neregulaciji strelnega orožja v Združenih državah Amerike. Kakšno družbeno moč imajo digitalni domorodci in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja, ki so po nedavnih razkritjih žvižgačev tudi prostor propagande in manipulacije?
Gibanje #NeverAgain, #NikoliVeč, je mobiliziralo ameriške dijake. Ti so po krvavem strelskem pohodu na floridski srednji šoli ob pomoči družbenih omrežij povzdignili svoj glas in se zavzeli za strožjo regulacijo strelnega orožja. Organizirali so demonstracije po številnih mestih, na katera so prišli s starši, finančno so jih podprli zvezdniki. Pod vprašaj so postavili predstave, da gre za narcisistično in za družbene probleme nezainteresirano generacijo. Sociologinja dr. Mirjana Ule:
Lahko je to narcisizem, lahko pa je to samozavest, nova samozavest mladih.
Mladi so na družbenih omrežjih našli prostor, kjer se družijo, združujejo, pogovarjajo, zabavajo in tudi sledijo drugim mladim. Tisti, ki imajo veliko sledilcev, so postali zanimivi za oglaševalce. Vplivnež oziroma influencer lahko uspešno poveča prodajo, lahko pa jo tudi zmanjša ali strmoglavi vrednost delnic na borzi. Branka Bizjak Zabukovec, Futura:
Če izrazi iskreno nezadovoljstvo ali opiše zelo slabo izkušnjo z neko blagovno znamko, to dejansko lahko povzroči kar nekaj škode.
Družbena omrežja so sicer prostor, kjer mladi delijo predvsem prijetne življenjske izkušnje, lepe fotografije, dobre novice. Ob poplavi "pocukranih" objav resnično življenje hitro izgubi sijaj in vpliva na samopodobo mladostnikov. Špela Reš, Logout:
Ocenjevanje in primerjanje ni nekaj novega, nova pa je ocena vrednosti s čustvenčkom. Problematično je predvsem to, da si tisti, ki ocenjujejo, več upajo, ker se skrivajo za anonimnostjo.
Poleg influencerjev, trolov in nasilnežev imajo na družbenih omrežjih veliko moč tudi manipulatorji. Politična propaganda je dobila nov zalet. Politolog dr. Žiga Vodovnik:
Imamo državljane in državljanke in na drugi strani korporacije, kjer se koncentrira ne samo ekonomska moč, ampak čedalje bolj tudi politična in še kakšna druga. Kažejo se obrisi neke distopične prihodnosti. Ampak jaz še vedno upam in verjamem, da bodo ravno te mlajše generacije sposobne najbolj subverzivne geste, da ubežijo zablodam, ki jih danes najdemo na svetovnem spletu.
