Danes mineva natanko 15 let od referenduma, na katerem je so se volivci odločali o članstvu Slovenije v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu. Pridružitev Uniji je dobila skoraj 90-odstotno podporo, nekaj več kot 66 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, se je izreklo za članstvo v Natu. Če si je Slovenija v tem času pridobila status neproblematične države, pa bo morala za tak ugled v Natovem okviru storiti več, zlasti ko gre za poviševanje obrambnega proračuna. Luka Robida se je o desetletju in pol Slovenije na evropski poti pogovarjal z nekdanjim ministrom za evropske zadeve in dvakratnim evropskim komisarjem doktorjem Janezom Potočnikom.
Dr. Janez Potočnik: Slovenija čvrsto med jedrnimi državami
Danes mineva natanko 15 let od referenduma, na katerem so se volivci odločali o članstvu Slovenije v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu. Pridružitev Uniji je dobila skoraj 90-odstotno podporo, nekaj več kot 66 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, se je izreklo za članstvo v Natu. Če si je Slovenija v tem obdobju pridobila status neproblematične države, pa bo morala za tak ugled v Natovem okviru storiti več, zlasti ko gre za poviševanje obrambnega proračuna. Za nami so relativno uspešna leta, poudarja nekdanji minister za evropske zadeve in dvakratni evropski komisar dr. Janez Potočnik, ki ocenjuje tudi, da je Slovenija zasidrana v samem jedru evropskih držav.
Videni smo kot zelo proevropska država, imamo zavidljivo enotnost strank, ki podpirajo evropski projekt, tako da se ne spopadamo s podobnimi težavami, kot se srečujejo predvsem Višegrajske države.
Sledilo je še članstvo v evrskem in schengenskem območju, med dosežki pa Potočnik poudarja razvojni vidik.
Brez dvoma smo veliko pridobili z razvojnim denarjem, ki je prihajal iz Bruslja, v vseh teh letih smo se relativno dobro pogodili v kontekstu finančnih učinkov evropskega proračuna na Slovenijo.
