Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

Gibalne omejitve, spremenjen okus in vonj, slabša prebava in stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost.

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.

“Starejši odrasli zaradi težav z žvečenjem in prebavo pogosteje uporabljajo takšne načine priprave hrane, pri katerih hrana izgublja prehransko vrednost, na primer prekuhavanje zelenjave. V starejšem življenjskem obdobju se najpogosteje pojavljajo različne kronične bolezni, ki lahko vplivajo na apetit in zmožnost uživanja posameznih skupin živil.”

Starostnikom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato svetujejo, da se izogibajo uživanju:

  • surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev;
  • surovega neprekuhanega mleka in mehkih sirov (razen če so pripravljeni iz pasteriziranega mleka);
  • postrežnih paštet ali jedi iz surovega mesa (tatarski biftek);
  • jedi iz surovih jajc (domača majoneza, nekatere kremne sladice, prelivi za solate);
  • surovih kalčkov.
      Predvsem naj velja:

  • da izbiramo živila, ki niso rizična;
  • da hrano pripravljamo iz svežih, kakovostnih surovin in čim bolj sproti, v količinah, ki jih bomo porabili;
  • da živila, ki nam ostanejo in jih nameravamo uporabiti ob naslednjih obrokih, hranimo v čistih pokritih posodah, v varnih temperaturnih pogojih (v hladilniku).

 

 

 

 

 

Vir: Nijz

Prvi