Letos mineva 60 let od prve izolacije in poimenovanja tega hormona, ki ga imamo vsa živa bitja

N- acetil- 5-metoksitriptamin

Takšno je “kemično ime” tega hormona, ki je tesno povezan z dnevom in nočjo in našimi cirkadianimi ritmi.  Prvič so ga izolirali in poimenovali leta 1958.

“Kasneje so ugotovili, da se pojavlja v vseh živih organizmih, od bakterij, rastlin, nevretenčarjev do sesalcev in ljudi. Poleg češerike se sintetizira tudi v drugih celicah, predvsem pa v mrežnici in črevesju”.

Tako je pojasnila doc. dr. Daša Zupančič z Inštituta za biologijo celice, ki se je tokrat podala z nami v svet nevronov. Hormona direktno pod mikroskopom ne morejo opazovati, lahko pa opazujejo celice:

Na sliki je obkrožena češerika (epifiza, pinealna žleza)

“V češeriki sta dva tipa celic, živčne celice- astrociti in pinealociti, ki izločajo melatonin. Tako da so prav celice specializirane za to, da ga sintetizirajo. Sintetizira  se iz aminokisline, na tej poti do melatonina pa je ena od vmesnih stopenj serotonin – hormon sreče”.

Serotonin se izloča podnevi, melatonin pa ponoči. Tudi zato je spalna higiena še kako pomembna.

 

Melatonin je tudi antioksidant 

Kot je pojasnila naša sogovornica, je o melatoninu že veliko znanega, pa tudi veliko neznanega, predvsem, kako lahko različno vpliva na različne celice:

“Tudi na celičnem nivoju so ugotovili, da je zelo močen antioksidant, lovilec prostih radikalov, zaradi česar se ga zdaj intenzivno raziskuje/…/ deloval naj bi celo ‘protirakovo’, ker pospešuje smrt rakavih celic in zavira delitve rakavih celic, po drugi strani pa stimulira delitev imunskih celic.”

Idealna nadmorska višina, da spimo manj, a kvalitetnejše?

Dobili smo vprašanje poslušalke, ki je slišala, da naj bi določena nadmorska višina vplivala na večje izločanje melatonina. Zato naj bi bili po manj urah spanja bolj naspani.  Koliko je o tem že znanega?

“Na primer hipoksija v letalu naj bi znižala izločanje melatonina v kri, po drugi strani sem pa našla študijo, pri kateri so podgane izpostavili kratkotrajni nadmorski višini 8000 metrov – pri njih je prišlo do povišanega izločanja melatonina. Tretja študija pa je na primer opravila raziskavo o vplivu športne aktivnosti na izločanje melatonina, ne glede na nadmorsko višino, in so ugotovili, da fizična aktivnost stimulira izločanje melatonina.”

Kot je pojasnila sogovornica, nekaj podatkov o tem obstaja, nekateri so celo nasprotujoči, vse pa je zelo odvisno tudi od starosti organizma in tudi drugih dejavnosti.

Če vas zanima še več…

V naših oddajah smo o spanju že kar nekajkrat govorili. Tudi o tem, kako neprespanost vpliva na naše možgane in kaj se dogaja V svetu sanj in kaj so Sanje, ki se jih zavedamo.

Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane,  in to na več ravneh, od strukturne do funkcijske.  Kaj se dogaja z našimi možganih, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika nam je v eni od preteklih oddaj pojasnil dr. Simon Brezovar.

 

Mojca Delač