Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.
Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč
Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.
Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.
Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.
Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.
Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.
Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.
Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.
Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.
Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.
Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.
Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.
Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.
