Pred parlamentarnimi volitvami v Italiji in volitvami v deželni zbor avstrijske Koroške
V tokrat precej predvolilno obarvani oddaji gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke na parlamentarnih volitvah v Italiji, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru.
Tatjana Rojc pravi:
“Skupnost Slovencev v Italiji ima dve duši, ena je laična, ena katoliška. Ti dve duši večkrat nista v ravnovesju, nista složni. Sem človek, ki vse življenje išče to, kar nas druži in ne to, kar nas ločuje. Zame je pomembno to, kar lahko med nami splete tisto trdno vez, da nastopamo složno. Moj moto je zato: Složni v senat!”
“Sem demokratično usmerjena. Seveda imam več identitet. Sem žena, zato se zanimam za žensko politiko, sem koroška Slovenka in sem za narodnostno politiko. Sem zelo kulturno misleča, tako je tudi kulturna politika del moje identitete, pa izobrazba,.. in še bi lahko naštevala, “
pa je izpostavila Ana Blatnik.
Dobrodošli pri Slovencih v Porabju
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Državna slovenska samouprava jo je namreč uvrstila na prvo mesto manjšinske liste, kar pomeni, da je za izvolitev dovolj že en glas. Z doseženim v prvem mandatu je zadovoljna. Financiranje delovanja slovenskih organizacij je zdaj sistemsko urejeno, tudi denarja dobijo iz madžarskega proračuna dovolj. Dobili so tudi nekaj dvojezičnih tabel in predstavitveno tablo, s katero porabski Slovenci izrečejo dobrodošlico obiskovalcem.
“Na 94 km2 , kjer so se Slovenci naselili v preteklosti, živi 80% vseh Slovencev na Madžarskem. Zato je prav, da turisti vedo, da so tu prebivalci malo drugačni, da se razlikujejo od večinskega prebivalstva.”
‘Manjšine me spremljajo vse življenje’
Dajana Lukač, mlada odvetnica v reškem zavetišču za brezdomce, je iz družine, kjer se prepletajo slovenske in madžarske korenine. Kot študentka pravne fakultete je bila prostovoljka v zavetišču Oaza, ki ga financirajo mestne oblasti, po diplomi pa se je tam tudi zaposlila. Naporno delo zahteva znanje tudi z drugih področij, zato končuje magisterij s področja socialnega dela, izobražuje se tudi na področju psihoterapije. Zaradi lastnega manjšinskega statusa pa jo zanima tudi manjšinska problematika.
“Mama je Slovenka, rojena v Čakovcu. …Z njo se pogovarjam slovensko, hrvaško, tudi madžarsko. Gre za mešanico vsega. V bistvu sem odrasla v multikulturni sredini. Od rojstva naprej sem vedno v neki manjšini. Manjšine me spremljajo vse življenje, čeprav se tega niti ne zavedam.”
Za slovenske zamejske organizacije letos več denarja
Društva in ustanove Slovencev iz sosednjih držav so te dni že dobila obvestila, koliko denarja bodo letos dobila iz proračuna Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot zagotavlja državna sekretarka na Uradu Aleksandra Pivec, bodo letos za delovanje in projekte namenili skoraj 6,250.000 evrov, kar je za približno 150.000 evrov več, kot je bilo okvirno predvideno v razpisu. Večino denarja, približno 80%, naj bi slovenske zamejske organizacije in društva dobila do konca marca, preostanek pa do konca junija. Letošnja novost je, da so 20% denarja namenili razvojnim projektom, pravi Aleksandra Pivec.
