Južna Koreja velja za tehnološko najbolj razvito družbo na svetu. Ima najhitrejšo internetno hitrost, kar 90 odstotkov Korejcev uporablja pametni telefon, družabna omrežja pa predstavljajo pomemben vidik identifikacije in glavi vir komunikacije med Južno Korejci.
Južni Korejci nimajo prostega časa, zato pa veliko pametnih naprav
Južna Koreja velja za tehnološko najbolj razvito družbo na svetu. Država ima najhitrejšo internetno hitrost, kar 90 odstotkov Korejcev uporablja pametni telefon, družbena omrežja pa so pomemben vidik identifikacije in glavni vir komunikacije med Južnimi Korejci. Kot pravi dr. Matevž Rašković z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je razvoj visokih tehnologij pravzaprav odziv na življenjski slog v azijskih urbanih okoljih:
»Če živiš v vzhodnoazijski metropoli, pomeni, da boš vsak dan zabil v prometu dve, tri, štiri, mogoče boš celo pet ur sedel na metroju. Pametni telefoni so bili z razlogom razviti v Aziji, ker ljudje ogromno časa zapravijo za prevoz in treba je bilo razviti tehnologijo, ki omogoča, da ljudje ta čas lažje premostijo. Da znotraj tega časa opravijo nakupe, pogledajo svojo najljubšo televizijsko serijo, se pogovarjajo s svojimi prijatelji.«
Prostega časa ni
Dr. Byoung Yoong Kang, predavatelj korejske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, da Južni Korejci delajo tudi po 12 ur na dan. Ker prostega časa pravzaprav nimajo, je predvsem pomanjkanje časa eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj so se pametne naprave tako zelo zažrle v prav vse pore korejske družbe.
»Nihče, preprosto povedano, nima časa in te naprave položaj vsaj malo olajšajo; zakaj neki bi izgubljal dragocene ure in posebej hodil na tržnico ali v supermarket, če pa vendar vse nakupe lahko opraviš s pomočjo pametnega telefona in ustrezne aplikacije, medtem ko z avtobusom ali s podzemno železnico hitiš v službo ali se z dela vračaš domov.«
Kot še dodaja dr. Kang, pametne aplikacije Korejcem že svetujejo, pred katera vrata prihajajočega vlaka se je najbolje postaviti, da boš stopil v vagon, od katerega je, če moraš na svoji poti prestopiti, najkrajša možna pot do perona, kjer te čaka naslednji vlak.
Družbo držijo skupaj omrežja
Večina Korejcev poseduje tudi veliko drugih različnih pametnih naprav, družbena omrežja pa so pomemben način druženja in komuniciranja v korejski družbi. Dr. Kang je prepričan, da ima vsak Korejec vsaj enega, če ne dva različna profila na različnih družbenih omrežjih:
»Med njimi sta strahotno pomembna predvsem Instagram in Snapchat, medtem ko pripadniki srednje generacije najraje uporabljajo Facebook. Veliko je tudi uporabnikov Twitterja.«
Kot še opozarja dr. Kang, pa se pomena Twiterja zelo jasno zaveda tudi korejska vlada, ki to platformo rada izkorišča za komuniciranje z javnostjo in propagando. Velik problem za Korejce pa je tudi spletni nadzor. Korejci imajo namreč svoj lastni iskalnik.
»Medtem ko večina Slovencev uporablja Google, mi uporabljamo Naver. To pa pomeni, da korporacija Naver, ki je lastnica istoimenskega iskalnika, lahko tudi nadzira javno mnenje.«
Vseprisotnost uporabe pametnih tehnologij pa se v Južni Koreji širi na skoraj vsa področja življenja. V bližini Seula na primer gradijo prvo tako imenovano pametno mesto Songdu, ki temelji na tehnologiji medmrežja stvari, kar pomeni, da so v enotno medmrežje povezani ne le računalnik ali televizor, ampak tudi kuhinjske naprave, smeti, ogrevanje, avtomobili, parkirišča – nekoč morda kar cele soseske.
