O svetovni kampanji #MeeTo, svetovnem uporu žensk proti spolnemu nasilju, in o pomembnih družbenih spremembah, ki jih prinaša

V zadnjem obdobju svet pretresajo razkritja o spolnem nadlegovanju žensk. Potem ko so novembra lani javno spregovorile hollywoodske igralke, evropske poslanke, zaposlene v Združenih narodih, pa olimpijske športnice. In potem ko je kampanja #MeToo s pričevanji žensk o spolnem nasilju preplavila skoraj ves svet, je prejšnji teden zaživela tudi v Sloveniji.  Ženske, ki s svojimi zgodbami stopajo v javnost, razkrivajo svoja izkustva sistematične mizoginije, vsakovrstnega nasilja in neformalnega podrejanja. Kot pojasnjuje direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, je bil #MeToo v uporabi že desetletja prej, preden so ga uporabile hollywoodske igralke. Uporabljala ga je civilno družbena organizacija, ki se je ukvarjala s spolnim nasiljem nad temnopoltimi ženskami.

"Ravno ta glas, privilegiranih, belih žensk, ki imajo neko močno simbolno mesto v popkulturi, je odprl ventil množičnega izjavljanja in poglobljenega raziskovanja nadlegovanja."

Antropologinja in raziskovalka dr. Renata Šribar poudarja, da je treba pri spolnem nasilju upoštevati ekonomski vidik.

"Vsem postaja jasno, da se spolno nasilje ne nanaša na spolnost, erotiko, temveč gre preprosto za akt nasilja, za razmerje moči med spoloma."

Če pogledamo zgodovinsko, pravi dr. Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo v Ljubljani, je bilo spolno nasilje nad ženskami izvajano, ne da bi moral nasilnež v zameno kaj dati. Kaj pa danes?

"Zdaj pa reče, boš dobila službo, ti bomo objavili članek, boš lahko režirala itd. Skratka, kdo je tisti, ki daje? Tisti, ki ima. Kdo ima službe? Kdo ima denar? Kdo je v vplivnih odborih? Moški. Gibanje Jaztudi odpira vprašanje, ki se razteza onkraj vprašanja neenakosti ženska/moški. Gre za vprašanje delitve moči na trgu delovne sile."

Kampanja #Metoo/Jaztudi.si je pokazala tako na razsežnosti nasilja nad ženskami kot tudi na to, da gre za sistemski problem. Istočasno, ko je gibanje dobilo vse večje razsežnosti, pa je začel rasti tudi upor proti gibanju. Kritike so se nanašale na očitke o puritanizmu, lovu na čarovnice, gonjo proti moškim in napad na svobodo. Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač pri tem opozarja, da so takšni odzivi povsem nereflektirani.

"Najbolj revne v naši družbi so samske upokojenke. Potisnjene smo v totalno prekarizacijo, pri čemer se številne mlade ženske na espejih ne upajo odločiti za otroka, ker ne vedo, ali bodo dobile porodniško. Sam kontekst časa je absolutno nesvoboden in krši vse pravice. Tako da so očitki - medtem ko se odpirajo vprašanja o zelo konkretnih napadih in zlorabah - za moje pojme popolnoma skregani z neko resničnostjo, v kateri smo, in kažejo na zaslepljenost z lastnim položajem. (...) Določena pisma, sploh v nekem ženskem tedniku, pa samo reproducirajo patriarhalna razmerja in delajo veliko škodo."

Sogovornice tudi pojasnjujejo, da gre pri spolnem nasilju za vedenje, ki je prisotno že »od nekdaj«. Vsi so vedeli, Hollywood je vedel, v Evropskem parlamentu so vedeli, v Združenih narodih, kjer so se prav tako dogajale zlorabe, so vedeli, tudi v Sloveniji vemo, da spolno nasilje obstaja in da ga ni malo.

Kot še pravi dr. Darja Zaviršek, ni nobenega dvoma o tem, da imajo tudi ženske v Sloveniji takšne izkušnje in da so tako v zasebnem kot svojem poklicnem življenju doživljale, morda celo dolga leta in sistematično, poniževanja, nasilje in spolno nasilje. Zato pozivajo vse, ki so se kadar koli v življenju spopadali s spolnim nasiljem in nadlegovanjem, da svoje izkušnje delite bodisi s polnim imenom in priimkom bodisi anonimno, in sicer prek spletne strani jaztudi.si

Več o fenomenu gibanja #Metoo/Jaztudi.si, ki je povzročil svetovni upor žensk proti nasilju, in o družbenih spremembah, ki jih prinaša, smo govorili v oddaji Intelekta.

Tita Mayer